Velike zveri se postopoma vračajo v alpski prostor
Volk v Alpah ni več le občasni gost, ampak že stalni prebivalec, počasi se proti Alpam širi tudi medved. To prinaša številne izzive, za katere bo treba poiskati rešitve, so ugotavljali na nedavnem pogovoru o velikih zvereh, ki ga je pripravil svet javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP).
Na Pokljuki se je nekdaj paslo tudi tisoč glav drobnice, a ko se je pojavil volk, se je število občutno zmanjšalo.
V zadnjem času je očitna širitev volka v Alpe, naseljuje se tako iz dinarske smeri kot iz Italije. Medved se proti Alpam širi bolj počasi, za zdaj jih poseljujejo samci. Samice bolj ali manj ostajajo v predalpskem svetu, pričakovati pa je, da se bodo v prihodnosti pridružile samcem.
Bled – Svet TNP-ja je na nedavni seji razpravljal o velikih zvereh (medvedu, volku in risu) v Triglavskem narodnem parku, pri tem pa so se svetnikom pridružili tudi predstavniki pristojnih ustanov. Mateja Blažič z ministrstva za okolje in prostor je predstavila mednarodno, regionalno in nacionalno zakonodajo, ki ureja varstvo velikih zveri. Kot je dejala, ministrstvo izda dovoljenje za poseg v populacijo zavarovane vrste le, če ni druge zadovoljive možnosti, če s tem ne ogrozijo ugodnega ohranitvenega stanja populacije in je za poseg vsaj še en razlog – preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varstva ljudi ali zagotavljanje varstva živalske vrste. Sašo Novinec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dejal, da ministrstvo sicer ni pristojno za velike zveri, vendar pa poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpira vse aktivnosti za boljše upravljanje oziroma sobivanje s populacijami velikih zveri.
Zveri glavni krivec za opuščanje kmetijstva?
Po navedbah Andreja Ariha iz javnega zavoda TNP v parku živi okoli deset risov, stalno od pet do deset rjavih medvedov in okoli dvajset volkov. Kot je dejal, so glavni cilji upravljanja velikih zveri vzdrževati čezmejno ekološko povezanost, zagotavljati preprečevalne ukrepe za zmanjšanje konfliktnih dogodkov, vzpostaviti pogoje za sobivanje z velikimi zvermi, izboljšati odnos javnosti in sprejemljivost do velikih zveri ter vzpostaviti in vzdrževati učinkovito sodelovanje med različnimi sektorji. V TNP-ju pričakujejo pri tem tudi kritično in objektivno oceno o vplivu velikih zveri na opuščanje tradicionalne rabe v Alpah oziroma odgovor na vprašanje, ali so velike zveri res glavni krivec za opuščanje kmetijske dejavnosti v parku ali so za to globlji razlogi. V TNP tudi pričakujejo, da bi razvili in uporabili učinkovite preprečevalne ukrepe za zmanjšanje obsega konfliktnih dogodkov in vzpostavili učinkovito odločanje.
Medved se širi proti Alpam bolj počasi
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete je predstavil stanje velikih zveri v slovenskem alpskem prostoru. Kot je dejal, pri nas podobno kot drugod v Evropi beležimo rast in prostorsko širitev populacij medveda in volka, ki se vračata na območje, ki sta jih zgodovinsko že poseljevala. V zadnjem času je očitna tudi širitev volka v Alpe, naseljuje se tako iz dinarske smeri kot iz Italije. Medved se širi proti Alpam bolj počasi. Alpe za zdaj poseljujejo samci, nekateri so na tem območju tudi že dolgo. Samice za zdaj bolj ali manj ostajajo v predalpskem svetu, pričakovati je, da se bodo v prihodnosti pridružile samcem, ampak dosti počasneje. Populacija risa se zaradi doseljevanja krepi, v TNP-ju po navedbah Urše Fležar in sodelavcev zavoda za gozdove in biotehniške fakultete, ki so pripravili predstavitev risa v alpskem prostoru, živita dva risa, delno pa v park zahajata tudi risa, ki sicer živita na območju Lovske družine Nomenj Gorjuše.
Največ škode povzročajo volkovi
Blaž Černe in Peter Razpet iz Zavoda za gozdove Slovenije sta predstavila analizo škodnih dogodkov v TNP-ju oziroma v lovišču s posebnim namenom Triglav. Kot sta povedala, je bilo v obdobju 2019–2022 na tem območju 137 škodnih primerov, od tega jih je 88 povzročil volk, preostale pa medved in šakal. V teh škodnih dogodkih je bilo pokončanih 339 živali, predvsem drobnice, ocenjena škoda je znašala nekaj manj kot 57 tisoč evrov, v škodi pa niso zajete pogrešane živali in druge posledice.
Ni enostavnih in učinkovitih metod
Za alpska območja z razpršeno planinsko pašo za zdaj ni enostavnih visoko učinkovitih metod za preprečevanje konfliktov, vendar pa je s kombiniranjem različnih načinov, s spodbujanjem njihove uporabe ter s sredstvi za poplačilo škod možno število konfliktov zmanjšati, je ugotavljal Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete. Med uveljavljenimi ukrepi so uporaba električnih ograj in električnih mrež ter pastirskih psov, staje in obore, različna odvračala ter prisotnost pastirja, smiselno pa bi bilo preskusiti tudi nekatere alternativne metode.
Akcijski načrt za sobivanje zveri in prebivalstva
V razpravi, v kateri so sodelovali člani sveta TNP in predstavniki različnih ustanov, je bilo slišati različne ugotovitve, mnenja in predloge. Omenjamo le nekatere. Zavod TNP naj pripravi akcijski načrt o tem, kako bi v parku zagotavljali sobivanje zveri in prebivalstva, ter študijo, ki bi pokazala, koliko velikih zveri bi bilo še dopustno v parku. V nekaterih hribovskih vaseh, omenjali so Koprivnik in Gorjuše, volkovi prihajajo v naselja, zato je krajane vse bolj strah. Dokler bodo zveri povzročale škodo, ni možno pričakovati sobivanja s prebivalstvom. Zveri niso glavni razlog za opuščanje kmetovanja oziroma paše na hribovskih območjih, so pa pika na i vseh problemov. Premalo je razprave o tem, kakšne so posledice pojavljanja zveri za kmetijstvo in turizem in kakšen je javni interes – park divjine ali park z ohranjenimi pašnimi planinami.