Beletrina za široko bralstvo

Knjižni program založbe Beletrina letos obeta šestdeset novih naslovov različnih žanrov, predvidoma konec leta pa bo na trgu zaživela nova naročniška platforma BeletrinaDigital.

Ljubljana – Že ob bežnem preletu knjižnih izdaj, ki jih v letošnjem letu načrtujejo pri Beletrini, ta se je v zadnjih letih razvila v eno izmed večjih slovenskih založb, se ob vsej žanrski raznolikosti bralcem različnih želja lahko zaiskrijo oči.

Kot je na predstavitvi dosežkov preteklega leta in načrtih za letošnje leto in tudi siceršnje vizije založbe uvodoma povedal direktor Mitja Čander, je Beletrina sodobna kulturna institucija, v prvi vrsti seveda založba, ki bo letos izdala šestdeset raznovrstnih, za marsikoga zanimivih naslovov, po drugi strani pa se ukvarjajo s številnimi drugimi vsebinami, bolj ali manj povezanimi s knjigami. V prvi vrsti sta to literarna festivala Fabula ter Dnevi poezije in vina, tu pa je še vrsta projektov, ki so izšli iz tega, zlasti platforma Versopolis. »Izrazito se posvečamo digitalizaciji, ki je pomemben trend sodobnega časa, tu naj omenim predvsem Biblos, ki omogoča izposojo e-knjig tako v splošnih kot v šolskih knjižnicah, ter AirBeletrino, ki je najbolj bran kulturni portal pri nas.«

Izvršna direktorica Alma Čaušević Klemenčič je povedala, da so lani prijavili kar 83 projektov in pri tem prejeli financiranje za 72, kar pomeni, da so bili 87-odstotno uspešni. Pri tem sodelujejo tudi v različnih evropskih projektih, hkrati pa so dejavni tudi v lokalnem okolju, saj so organizirali kar 284 različnih dogodkov, povezanih s knjigo. Predvidoma konec leta bo zaživel unikaten projekt, imenovan BeletrinaDigital. Naročniška multimedijska platforma bo ponujala elektronske in zvočne knjige v slovenskem in angleškem jeziku, aktualne filme s slovenskimi podnapisi in sinhronizirane risanke, izvirne podkaste ter izvirne tekstovne in video vsebine.

Prihaja bogato bralno leto

Kot je ob predstavitvi knjižnega kataloga povedal glavni urednik Urban Vovk, je polovica avtorjev letošnjih novih izdaj slovenskih, delež avtoric pa se je približal petini. »Nabor avtorjev je pester, vključuje vse generacije, oba spola ter izvirna dela in prevode. Zasledujemo tudi žanrsko pestrost, poleg vodilnega leposlovja v prozi in poeziji so v programu tudi humanistična dela, biografije, tudi poklicne, zgodovinske knjige in drugo. Pod okriljem založbe nastajata tudi zbirki Klasična Beletrina, letos bo izšel že četrti letnik, ter mladinska Zvezdna Beletrina, ki na police pošilja drugi letnik.«

Naj omenimo nekaj novosti. Že je izšel roman Petelinje jajce Ferija Lainščka (nadaljevanje romana Kurji pastir), tu pa je še nekaj že nagrajenih in uspešnih slovenskih avtoric in avtorjev: Jasmin B. Frelih z romanom Ledeni možje, po Rdeči kapici in Belem volku Irene Svetek bo izšel še zaključek odlično sprejete kriminalne trilogije z naslovom Črni princ, preveden je prvenec Ane Marwan Krog suhe južine (lani je navdušila z romanom Zabubljena), Vesna Milek pred poletjem na knjižne police pošilja roman Kleopatra: Naj se zgodi. Nove izdaje pripravljajo tudi hišni avtorji Tone Partljič (Veter z vzhoda), Aleš Šteger (Na kraju zapisano 1–12), Vlado Žabot (Gral) in Jurij Hudolin (Čas lepih žensk), z žanrsko fikcijo Toxic se predstavlja Eva Mahkovic. Ksenija Benedetti pripravlja avtobiografski intervju Hiša sožitja, v katerem je vprašanja, v katerih se skriva njena življenjska in poklicna zgodba, zastavila 75 znanim Slovencem, prav tako bo zanimiva poklicna biografija psihiatra in psihoterapevta Gorazda V. Mrevljeta, ki jo piše skupaj z Bojano Leskovar.

Pripravili so tudi nekaj ponatisov kanonskih del, kot sta Resničnost Lojzeta Kovačiča in Menuet za kitaro Vitomila Zupana, tu pa je tudi legendarna Cica v metroju Raymonda Queneauja. Omeniti velja tudi integralni prevod esejev Michela de Montaigna. Arhitekturna vodnika Slovenija osebno in Ljubljana osebno pa pripravljata arhitekta in življenjska sopotnika Špela Kuhar in Robert Potokar.