Višje plačilo za študente

Dvig minimalne plače se bo obrestoval tudi dijakom in študentom, ki lahko pričakujejo dvig minimalne urne študentske postavke, ki po novem znaša 6,92 evra na uro bruto oz. 5,85 evra neto.

Kranj – Potem ko je 1. januarja prišlo do največjega dviga minimalne plače v zadnjem desetletju, je posledično prišlo tudi do sorazmernega dviga študentske urne postavke. Nova minimalna urna postavka tako od minule sobote znaša 6,92 EUR/h bruto oz. 5,85 EUR/neto. Kljub temu pa ponudba del na trgu v zadnjih letih presega povpraševanje s strani dijakov in študentov, saj so, kot odgovarjajo na e-Študentskem Servisu, generacije študentov precej manjše kot pred desetimi leti, poleg tega pa imajo mnogi zaradi bolonjskega sistema študija manj časa za delo. »Dve tretjini mladih (v povprečju 100.000) na leto opravi vsaj eno uro študentskega dela, v povprečju pa opravijo devet ur tedensko. Povprečno delajo dijaki in študenti pri petih različnih delodajalcih letno,« je pojasnila Carmen Zajc, vodja posredovanja dela, in dodala, da so bolj zaželena tista dela, ki veljajo za najbolj plačana in se opravljajo pri uglednih delodajalcih.

Spremembe zadnjega desetletja

V zadnjih desetih letih je na področju študentskega dela prišlo do številnih sprememb. Mladim je začela teči pokojninska doba, plačani so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakonsko določena minimalna urna postavka se vsako leto usklajuje z minimalno plačo, poleg tega pa je s poostritvijo visokošolske in šolske zakonodaje onemogočeno ponarejanje potrdil o vpisu in fiktivnem vpisovanju. Carmen Zajc še dodaja, da se je študentsko delo bistveno podražilo, povečali so se prispevki, in kot primer navaja: »Za študenta, ki je v letu 2004 opravljal študentsko delo in prejel 100 evrov honorarja, je delodajalec plačal 114 evrov. Danes plača 167,06 evra.«

Kaj si mladi želijo

Študentsko delo ne predstavlja redne oblike zaposlitve, temveč velja za občasno ali začasno delo, ki je pogojeno s časom rednega izobraževanja. »Mladi vedno bolj iščejo strokovna dela, povezana z njihovo smerjo šolanja, in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje. Tisti, ki zaključujejo študij, imajo za delo več časa, opravljajo bolj zahtevna in strokovna dela v smeri študija, prepoznavajo pomen delovnih izkušenj in kompetenc,« so pojasnili pri največjem posredniku študentskih del v Sloveniji. Na drugi strani pa prepoznavajo, da veliko študijskih programov, sploh družboslovnih, ne vključuje ustrezne prakse, kar posledično pomeni, da mladi, če se ne angažirajo, na trg dela prihajajo brez delovnih izkušenj. »Delodajalci imajo še posebej velike stiske pri deficitarnih poklicih. Manj zaželena dela so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,17 EUR/h bruto, 5,21 EUR/h neto), takih je trenutno objavljenih okrog 18 odstotkov, in pa delo v gostinstvu,« še dodajajo na e-Študentskem Servisu.

Mladi se po opravljenih raziskavah v kar 62 odstotkih zaposlijo v podjetju, kjer so prej opravljali študentsko delo, in kot pojasnjuje Carmen Zajc, tudi delodajalci vse bolj prepoznavajo študentsko delo kot učinkovit sistem kadrovanja. »Opažamo, da delodajalci vse bolj pogosto obiskujejo mlade že na srednjih šolah in fakultetah in jih že za časa šolanja poskušajo navdušiti, da bi se kasneje zaposlili v njihovi organizaciji,« je razložila Zajčeva in dodala, da se tudi mladi vse bolj zavedajo, da jim izkušnje, pridobljene v času šolanja, in navezani stiki z delodajalci omogočajo lažjo prvo zaposlitev.