Inteligence

Ob pojmu inteligenca največkrat pomislimo na t. i IQ – inteligenčni količnik (miselna inteligenca). Dejansko ta meri le miselne sposobnosti človeka. Mišljenje pa je le del človeške aktivnosti. Zato je za vrednotenje inteligentnosti bolj smiselno uporabljati izraz splošna inteligentnost – jezikovna, kognitivna, prostorska, glasbena, telesno-gibalna, čustvena, naravoslovna in duhovna.

Preprosto zapišimo, splošna inteligenca zajema gibanje, čustva in razum. S splošno inteligenco razumemo sodelovanja telesa, zavesti in razuma za reševanje problemov in doseganje lastnega zadovoljstva. Z razumom premislimo dejanja. Telo razumemo kot orodje notranjih signalov, ki prihajajo v možgane, in hkrati kot orodje, s katerim človek komunicira z okoljem. Gibalna inteligenca pove, katere sposobnosti telesa uporabljamo za reševanje problemov. Uporabljajo jo v vseh umetnostih in obrteh. Plesalci, atleti, igralci, instrumentalisti, kirurgi ... Hkrati telesno-gibalna inteligenca pomeni tudi notranje opazovanje telesa – sposobnosti daljšanja, sproščanja in zavestnega krčenja mišic kot tudi zavestnega nadzorovanja in koordinacije telesnih gibov.

Človek je bitje gibanja. Začne se pri rojstvu. Narava nas je obdarila z naravnim, spontanim redom gibanja. Dojenček se igra in brez pretiranega naprezanja počasi napreduje. Se zaveda svojega telesa, se uči in napreduje. Tako dviguje svojo gibalno inteligentnost. Gibanje je zanj ključno izražanje občutij, spoznanj, razpoloženj, čustev in gibanje je pomembno za razvoj mišljenja. Otrok z gibanjem izraža, kar se dogaja v njegovem telesu in v njegovi duševnosti (čustva). Otroci svoje telo uporabljajo za igro, učenje, komunikacijo in izražanje čustev. Otroku se seveda (samodejno) razvijajo čustva, ob čustvovanju začuti premikanje mišic, ki se krčijo in daljšajo. Večja gibalna inteligenca omogoča večji nadzor nad čustvi, kar pa dviguje čustveno inteligenco.

V preteklosti je moral biti človek zaradi preživetja močno povezan s svojim telesom, s svojim gibanjem. Danes si človek zaradi več tehnologije in več energije lahko privošči manjšo gibalno inteligenco. Posledično ima zakrčene mišice in manjšo čustveno zrelost. Ne uči se, kako zmanjšati zakrčenost mišic, niti ne čuti potrebe po večji čustveni zrelosti. Le vedno bolj psihično trpi in vedno več je kroničnih bolečin.

Višja splošna inteligentnost se mora kazati v večji sposobnosti reševanja življenjskih problemov – da se človek lažje bori in sooča s premagovanjem vsakodnevnih stisk in težav. Zanimivo pa je, da se sposobnost za reševanje običajnih, vsakdanjih težav najbolj povezuje s čustveno, telesno in duhovno inteligentnostjo. Še bolj je zanimivo, da ima tako opevani inteligenčni količnik (IQ-kognicija) zelo majhen pomen.