V naravi ni počitka

Lani je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, pretoplo vreme se je nadaljevalo tudi prva dva tedna v januarju. Kako je to vplivalo na kmetijstvo, sadjarstvo in čebelarstvo?

Kranj – »V naravi ni počitka, to ni dobro. Zemlja ni zmrznjena – če bi bila, travniki sredi januarja ne bi bilo tako zeleni. Ozimno žito je v tem času večje kot običajno, a občutnega razraščanja doslej še ni bilo,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki spomladi zaradi dosedanjega toplega vremena pričakuje zgodnejši pojav škodljivcev, bolezni in plevelov pa tudi zgodnejše potrebe po dognojevanju žit.

»Sadno drevje je za zdaj še v fiziološkem mirovanju in ga tudi toplo vreme ni prebudilo. Za zdaj nismo opazili, da bi se brsti že prebujali,« pravi Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce), in dodaja, da bi nastala nevarnost pozebe, če bi se januarja nadaljevalo toplo vreme, februarja pa bi se močno ohladilo. V sadovnjaku so doslej toplo vreme izrabljali za obrezovanje drevja.

»Čebele v pogojih toplega vremena izletavajo iz panjev in iščejo hrano, ki pa je v naravi v tem času še ni oziroma je ni zadosti. Zaradi večje aktivnosti porabljajo v panjih več hrane, kar lahko hitreje zmanjša zaloge ali kasneje povzroči celo pomanjkanje hrane,« ugotavlja Simon Golob, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja v Čebelarski zvezi Slovenije, ki svetuje čebelarjem, da spremljajo porabo in zalogo hrane v panjih. Čebelarje zdaj predvsem skrbi, kakšno bo nadaljevanje zime. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da (pre)toplim zimskim obdobjem praviloma sledi prezgodnji razvoj rastlin ter kasneje pozeba medovitih rastlin.