Prehranske vzorce narekuje družina

Center za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani in nevladna organizacija Focus sta v zadnjih dveh letih izvedli raziskavo o prehranjevalnih navadah mladih.

Raziskava je pokazala, da so za mlade pomembne vrednote solidarnost, globalna pravičnost in enakost, ki so neposredno povezane z reševanjem okoljskih problemov. A le malo mladih ta vprašanja povezuje s svojimi prehranskimi praksami,« so navedli v ugotovitvah raziskave, spodbudno pa se jim zdi, da so med mladimi skupine, ki kažejo visoko ozaveščenost o določenih etičnih vidikih prehranjevanja, ki se pri nekaterih odražajo tudi v prehranskih praksah.

Z raziskavo o prehranjevalnih navadah mladih so po besedah Žive Kavke Gobbo iz Focusa želeli ugotoviti, kako mladi izbirajo živila in koliko pri tem upoštevajo okoljske in druge etične dejavnike, kakšen vpliv na okolje pripisujejo posameznim živilom, kakšen je odnos mladih do zmanjšanja uživanja mesa v njihovi prehrani in kakšen je odnos mladih do uživanja beljakovinsko bogatih živil, s katerimi lahko nadomeščamo meso. Zanimivo je, pravi soavtorica raziskave Andreja Vezovnik, izredna profesorica na FDV, da je kar četrtina vprašanih mladih izjavila, da so v zadnjem letu že zmanjšali vnos mesa in mesnih izdelkov. »V skladu s tem smo zaznali, da se povečuje skupina potrošnikov, ki jim rečemo fleksitarijanci, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi njihovega vpliva na okolje in zdravje.« Kot so pokazali izsledki, je sicer skoraj 90 odstotkov mladih vsejedih. Izkazalo se je tudi, da imajo pri spodbujanju mladih k razmisleku o vplivu učinkov prehranskih vzorcev in industrij, ki jih omogočajo in spodbujajo, veliko vlogo vplivneži in mediji, a odločilni pomen na prehranske vzorce ima primarna družina. Po besedah soavtorice raziskave Tanje Kamin, redne profesorice na FDV, prehranjevalne navade začnemo oblikovati v zgodnjem otroštvu. »Postanejo del naše identitete, zato ni presenetljiva ugotovitev raziskave, da so prehranski vzorci mladih v Sloveniji podobni prehranskim vzorcem odrasle populacije v Sloveniji,« je pojasnila in poudarila, da se vseeno zdi, da so mladi bolj senzibilizirani glede določenih etičnih vidikov prehranjevanja. »S pravimi spodbudami, sem prepričana, tudi bolj pripravljeni na spremembe glede nakupovanja, priprave in uživanja hrane.«