Del udeležencev razprave o ekološkem čebelarstvu / Foto: Cveto Zaplotnik

Malo ekoloških čebelarjev

V Sloveniji se povečuje zanimanje za ekološko čebelarstvo, na to kaže tudi naraščanje števila ekoloških čebelarjev, vendar je ta delež glede na skupno število čebelarjev še dokaj skromen.

Brode – V Sloveniji je okoli deset tisoč čebelarjev. Leta 2008 je bilo 40 ekoloških čebelarjev, predlani že 92, število čebeljih družin, vključenih v ekološko čebelarstvo, pa se je v obdobju 2010–2021 povečalo s 1342 na 3460.

Da bi med čebelarji spodbudili čebelarjenje po ekoloških smernicah, je Čebelarsko društvo Škofja Loka ob koncu lanskega leta v Domu čebelarjev v Brodeh pri Škofji Loki pripravilo razpravo o ekološkem čebelarstvu. Razprava je bila dobro obiskana, udeležilo se je je več kot petdeset čebelarjev iz domačega čebelarskega društva in od drugod.

Ekološko le s kranjsko sivko

Svetovalec za ekološko kmetijstvo pri celjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Mitja Zupančič je predstavil stanje na področju ekološkega čebelarstva, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ekološki čebelarji, in tudi plačila, ki jim jih namenja država. Kot je dejal, področje ekološkega čebelarstva urejata evropska in nacionalna zakonodaja. V Sloveniji je dovoljeno ekološko čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo. Za ekološko čebelarjenje je glede na predpise primerno celotno območje države, razen redkih izjem. Pri tovrstnem čebelarjenju so prepovedani uporaba satja s čebeljo zalego, uporaba kemično-sintetičnih repelentov med postopki točenja medu in striženje kril pri maticah. Izrezovanje in uničevanje trotovine je dovoljeno le za zmanjševanje okužbe čebeljih družin z varojo. Panji morajo biti izdelani iz pretežno naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaževanje okolja in čebelarskih proizvodov. Čebelji vosek za izdelavo satnic mora izvirati iz ekološkega čebelarstva.

Za zatiranje varoje je dovoljeno uporabljati le mravljično, mlečno, ocetno in oksalno kislino, mentol, timol, evkaliptusovo olje in kafro. Ob koncu pridelovalne sezone je treba pustiti čebelam v panju za prezimovanje zadostne rezerve medu in cvetnega praha. Čebelje družine je dovoljeno hraniti le, če je njihovo preživetje ogroženo zaradi vremenskih razmer, a dovoljeno jih je hraniti le z ekološko pridelanim medom, sladkorjem ali sladkornim sirupom.

Plačilo odvisno od števila čebeljih družin

Pogoji za pridobitev plačil za ekološko čebelarjenje so ena čebelja družina, vključenost v ukrep za najmanj pet let, vključenost v kontrolo ekološkega kmetovanja ter oddaja zbirne vloge v času subvencijske kampanje. V naslednjem programskem obdobju skupne kmetijske politike (2023–2027) bodo plačila odvisna od števila čebeljih družin: za pet do deset družin bo plačilo 273 evrov, od enajst do dvajset družin 545 evrov, od 21 do 30 družin 909 evrov, od 31 do 40 družin 1272 evrov – in tako dalje. V času preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko čebelarjenje bo plačilo nekoliko višje.

Glavni problem je trženje

Svoje izkušnje z ekološkim čebelarjenjem sta predstavila tudi dva ekološka čebelarja. Miha Metelko s Studenca pri Sevnici, ki ekološko čebelari približno deset let, je dejal, da zatiranje varoje na ekološki način ni problem, glavna težava je, kako ekološki med prodati po ceni, ki je približno za trideset odstotkov višja od cene za konvencionalni med. »V čebelarstvu bi veliko lažje preživel kot konvencionalni čebelar, a to ne bi bilo v skladu z mojim prepričanjem,« je dejal.

Matija Dolenc iz Gabrovega je za zdaj edini ekološki čebelar v Čebelarskem društvu Škofja Loka, za ekološko čebelarstvo se je odločil zato, ker mu ni bilo všeč, da bi pri čebelarjenju uporabljal tudi strupene snovi. Čebelari s štiridesetimi čebeljimi družinami, glede prodaje ekološkega medu pa pravi, da si mora vzeti več časa, da kupcu razloži prednosti ekološkega medu.