Fantje so z nastopom navdušili. / Foto: Alenka Brun

Živahna zabava

Predzadnji dan v starem letu smo na terasi butičnega hotela Triangel v Gozdu - Martuljku »vijugali« s Sandijem Murovcem - Murijem, Retro bandom ter v družbi Sebastjana Gučka oziroma DJ-a Seba.

V novem hotelu Triangel v Gozdu - Martuljku so pripravili t. i. apres ski zabavo s Cik cak (Tribute to the Legends) Retro bandom. Vreme je gostiteljem in nastopajočim malce zagodlo, saj je ravno na izbrani večer deževalo, a vseeno dobre volje prisotnim ni manjkalo. Prav vseh, ki sodelujejo v Retro bandu pri izvedbi slovenske in nemške različice pesmi Cik cak s Kranjčanom Sandijem Murovcem - Murijem, ni bilo, a so preostali ravno tako pripravili obiskovalce dogodka do miganja in mrmranja besedila pesmi.

Najprej je prisotne pozdravil lastnik hotela Matjaž Tičar, potem jih je nagovoril Muri ter na kratko predstavil zgodbo pesmi Cik cak, ki je čez noč postala hit, zdaj pa pot uspešno nadaljuje tudi zunaj naših meja. Sam se podpisuje pod besedilo in aranžma pesmi, pod glasbo pa Jasmin Stavros.

Muri pravi, da je bila pesem Cik cak ustvarjena iz čiste zabave, posvečena pa je smučarskim legendam. »Pravzaprav je pesem kombinacija posrečenih naključij. V prvi vrsti gre za moje prijateljstvo z Jasminom, ki je avtor glasbe. Med nekim pogovorom mi je dejal, da mi odstopi katerokoli melodijo, če bi me zanimala, in ravno takrat je pripravljal svojo novo pesem. Ne vem, zakaj, ampak glasbeni refren te me je v trenutku spomnil na vijuganje v stilu cik – cak, cik – cak … Tako rekoč 'štrlelo' je iz refrena. Potem sem kmalu napisal tekst, kar je še ena posebna prigoda … Ostalo je zgodovina.«

Danes je pesem prerasla začrtane okvire. Z Retro bandom, ki ga v večini sestavljajo Kranjčani, so posneli videospot, sledila je nemška različica Zick Zack, pesem lahko slišite in vidite na Eurosportu, v napovednikih za svetovni pokal v alpskem smučanju – a v nemški različici.

Retro band z Murijem je na terasi hotela nastopil dvakrat: pesem so najprej predstavili v slovenščini, potem še v nemščini, vmes pa so prijazno odgovarjali na vprašanja prisotnih, sprejemali čestitke in se fotografirali z najmlajšimi pa tudi malce starejšimi – brez selfijev pač ni šlo.