Dogodek na njivi krompirja

Tunjiške zgodbe (17)

Da so Tunjičani dokaj iznajdljivi, če ne kar podjetni ljudje, mi boste prav gotovo pritrdili, če boste prebrali naslednjo zgodbo, ki sem jo izvedel pred nedavnim, ko smo sedeli za mizo v dobri družbi. Pa poglejmo, kaj se je dogodilo dvema znanima Tunjičanoma. Znano je, da je kar nekaj naših faranov med lovci, nekaj pa jih ima rado divjad kar tako. Mislim pa, da pravih krivolovcev, oziroma »raubšicev« ni več. Pogovor je nanesel na živali, ki nam po poljih delajo škodo, po vrtovih in gozdovih pa neusmiljeno objedajo mlado drevje. Lovci pa kar premalo poskrbijo, da bi bilo te nadlege malo manj. No, pa saj danes avtomobili pokončajo marsikatero neprevidno žival. Pa kaj bi to, imaš razbito pločevino, kup stroškov in veliko jeze. Srna pa po navadi ostane tam, kjer je. Tu pa je v pogovor posegel Tunjičan v zrelih letih in povedal, da se je njemu na cesti že nekaj takega pripetilo. Povedal je, da sta se s prijateljem iz naše vasi peljala proti Kranju. Bilo je že kar temno, ko sta se vozila skozi sosednjo vas, za katero se odpira polje. S pogovorom sta si krajšala čas in medtem pripeljala na konec vasi, med njive s krompirjem. Nenadoma pa nekaj skoči pred avto, poči, nakar vidita, da se je na njivo s krompirjem zavalila srna. Kaj sedaj? Najprej človek pomisli na avto. Ko sta ustavila in si ogledovala škodo, sta ugotovila, da se na njivi še vedno nekaj premika. Ker na avtu ni bilo videti česa posebnega, jima je srnica v krompirju postala zanimiva. Omenjeni drugi je ostal na cesti pri avtu s prižganimi lučmi. Prvi pa je vzel nož iz avta in skočil v krompir, da reši srnico hudih muk. In glej ga, šmenta, prav takrat se pokažejo luči avtomobila, ki je pripeljal za njima iz vasi in vse obsvetil pred seboj. Ker je bilo dejanje v krompirju močno sporno, je bilo treba nekaj na hitro ukreniti. Ko se je omenjen avto ustavil, se je na strehi zavrtela modra luč, iz njega pa je izstopil miličnik. Vprašal je moža na cesti, ali je potrebna kakšna pomoč, in prav tedaj zagledal onega na njivi, ki je imel hlače spuščene do peta in je čepel v krompirju tako, da je zakrival tudi kosmato žival. Miličnik je samo še rekel: »A, to ...« Nato je sedel v avto in odpeljal. Oni v krompirju je hlače potegnil gor in si zapel pas. Hitro sta kosmati tovor spravila v prtljažnik in se odpeljala. Kaj se je potem zgodilo z ubogo srnico, pa si lahko le mislimo. Seveda, spekli so jo in pojedli skupaj s sosedi.