Cvetlice se nagibajo k soncu

V kranjski Območni enoti Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slikarke Barbare Demšar z naslovom v objemu Sonca.

Da se cvetlice vedno nagibajo k soncu, česar naj se od njih učimo tudi ljudje, je ob odprtju aktualne slikarske razstave V objemu sonca povedala direktorica kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav Mihaela Perčič ter ob tem imela v mislih tudi razstavljena dela slikarke Barbare Demšar, ki gledalca nagovarjajo s svetlobo in energijo sonca.

Tako razmišlja tudi umetnostna zgodovinarka Saša Bučan: »Slikarstvo Barbare Demšar nas vsakokrat znova preda objemu sonca, toplote in občutku pozitivne energije in optimizma, ki nas preplavi ne glede na voljo, v kateri smo bili v trenutku pred pogledom na njena dela. Z njimi nas zadnja leta vabi v objem travnikov, v šepet vetra in v zavetje tišine, kjer lahko občutimo avtorico, ki se s svojimi deli razgalja gledalcu in ga prepričuje in prepriča, da je vsak dan nov praznik za vsakogar, nov dan za ples življenja. Subtilnost in liričnost Barbarinega likovnega izraza je vselej prisotna.«

Slike v prepletu z osebnostjo

Slikarka se predstavlja z deli srednjega in večjega formata v tehniki akril na platnu. Sicer tradicionalni razstavni prostor, na Triglavu običajno pripravijo tri ali štiri razstave na leto, je v teh zimskih dneh svetlejši kot sicer. Slike, ki si jih ogledujemo, so izraz vedrega vzdušja, v nas vzbudijo obilje pozitivnih čustev in v nas netijo notranjo harmonijo in z njo nekakšno pomirjenost. »So odraz mojega življenja in mojega občutenja sveta. Po naravi sem optimist, kar je, vsaj upam tako, čutiti tudi iz mojih slik,« pojasnjuje Barbara Demšar; na vprašanje, koliko naslikano v njej ustvarja pozitivne emocije, pa dodaja: »Moja likovna zgodba se vseskozi prepleta z mojo osebnostjo. Lahko bi rekla, da se na neki način pogovarjam s svojimi slikami, zato sem prepričana, da toliko kot jaz slikam njih, tudi one osebnostno gradijo mene.«

Da slikarsko površino polnijo raznolike cvetlice, med katere se poredko še pomešajo posamični simboli iz prejšnjih slikarkinih ciklov, ugotavlja umetnostna zgodovinarka, ki slikarko spremlja od njenih začetkov, pozorneje pa zadnji dve desetletji. »Neskončnost ali pa nedorečenost naslednjega trenutka nakazujejo tudi ponavljajoči se ornamenti v ozadju del, prek katerih se bohotijo raznoliki nedefinirani cvetovi, ki se pozibavajo na tankih stebelcih, ki pa kljub svoji krhkosti nosijo težo zdaj tega, zdaj onega cveta.«

Pot proti soncu, svobodi

Seveda umetnica v svojem slikarstvu išče različne motive in namišljene pokrajine, a jo te vedno znova pripeljejo v sočno svetlobo. »Tudi sonce sveti in greje že milijone let. In še vedno je tu.«

Barbara Demšar, ki živi in ustvarja v Škofji Loki, po študiju likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala v Parizu in ZDA, ustvarjala je v Abu Dabiju in v Indiji, likovnih kolonij v različnih koncih Slovenije in v tujini se tudi sicer rada udeležuje.

»Dela, ki jih gledamo, so iskreni odgovori avtorice, so njena prepričanja in čustva, so njen temperament, ki ga lahko preberejo iz posamične podobe tudi tisti, ki avtorice osebno ne poznajo. Ko se sprehodimo po vseh travnikih, se pravzaprav sprehajamo po skritih poteh, ki pa jih toliko bolj razumemo, ker so Barbarina dela iskrena in nas popeljejo proti soncu, v prostranost, v svobodo, v tisto, kar je v realnem času in prostoru marsikomu odvzeto,« še dodaja Saša Bučan. Odprtje razstave sta popestrila pevka Andreja Sonc in kitarist Sergej Janez Škof, In če boste ob dvanajstih predstavljenih slikah iskali trinajsto, jo boste po ogledu razstave zagotovo našli v svojih mislih.