Kontrabantarji v stripu

Prvi navedek: »V soboto zvečer sta bila od ondotnih graničarjev ustreljena na vrhu strmega in precej poraščenega hriba dva tihotapca: 30-letni Lovro Stanonik, posestnikov sin iz Lovskega brda v občini Poljane, in 34-letni Matija Ramož iz vasi Suše v občini Trati, oče dveh nedoletnih otrok, lastnik majhnega posestva, po domače Anžic. /.../ Državni interesi narekujejo, da je meja dobro zastražena ... Meja je za vsako državo sveta stvar in prav mi Slovenci imamo razlogov več ko dovolj, da se tega vendar že enkrat zavemo!« Ta navedek je iz časnika Jutro z dne 24. 4. 1934, iz članka z naslovom Vedno nove žrtve tihotapstva. / Drugi navedek: »Matija Ramož je moj praded in je model za glavnega junaka v tem stripu. To je družinska zgodba, a je hkrati povedana na univerzalen način, saj bi bila lahko zgodba mnogih družin iz Poljanske doline. Ne gre za preslikavo dogodkov v vseh podrobnostih, so pa glavni poudarki vsekakor resnični. Poleg tega je zgodba prilagojena žanru stripa, prepletena je s poetičnimi momenti in tudi pripovedna forma ni tako stroga. Ko na primer beremo Ivana Tavčarja, lahko ob lokacijah, ljudeh in dogodkih, ki jih opisuje, potegnemo vzporednice, ki ustrezajo resničnemu, a so vendarle prirejeni zgodbi. Osebe in kraji dogajanja so potrebni predvsem za zgodbo kot tako. Moj namen ni bil narisati dokumentarni strip, predvsem sem želel, da zgodba diha sama zase.« Ta navedek je iz intervjuja, ki ga je z avtorjem naredil Igor Kavčič in je pod naslovom Tudi risba ima svoj ritem dostopen na spletni strani GG. / Tretji navedek: »V stripu so vizualizacija in komentar, dialogi in pripoved zliti. Strip lahko pove zgodbo, kot je slika in beseda vsaka zase ne moreta. Dober strip da besedi konkretnost in podobi abstraktnost.« Ta navedek je pa iz spremne besede, ki jo je urednik Zdravko Duša napisal za »roman v stripu«, ki ga je ustvaril Jurij Devetak po romanu Borisa Pahorja.

Gornji navedki so seveda le komentar k izvirnemu stripu, ki ga prinaša ta knjiga. V njem nam avtor prikaže staro zgodbo prav na način, ki ga zmore le strip in ga izpostavi Zdravko Duša: »Dober strip da besedi konkretnost in podobi abstraktnost.« Črno-beli strip Martina Ramoveša nas popelje v temačno vzdušje, v katerem se zgodba zgodi. Besede iz časnika postanejo čutno nazorne, podobe iz stripa pa nam pričarajo vzdušje, ki je vladalo takrat in ga lahko v stripu podoživimo. Gre tudi za nov dosežek tretjega člana iz umetniške družine Ramoveš, avtorjev oče Janez sodeluje kot soscenarist. Izvrstno.