Jaslice v naravni velikosti, ki so jih člani Turističnega društva Gorje postavili v jami Poglejska cerkev / Foto: Tina Dokl

Želimo mirnejši in pravičnejši svet

Božični prazniki imajo za državljane Slovenije poseben pomen. Dan po božiču, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Kranj – Božič, eden največjih krščanskih praznikov, ki ga katoličani in evangeličani praznujejo 25. decembra, pravoslavni verniki, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, pa 7. januarja, je enkraten. Ne dotakne se le verujočih, ampak tudi drugače mislečih, saj med temi prazniki, še posebej na sveti večer, vlada posebno vzdušje, bolj pomirjujoče in sproščujoče od običajnega, ki bremeni naše življenje. Le kdo ne prisluhne pesmi Sveta noč, pesmi vseh pesmi tega sveta, ki jo bodo peli pri polnočnicah ali na številnih koncertih, ki se vrstijo te dni? Vsak od nas bo preživljal praznike na svoj način, s svojimi težavami, radostmi ali razočaranjem, vendar bosta nam vsem, tako sem prepričan, skupna želja in hrepenenje po boljšem, mirnejšem in pravičnejšem svetu, ko nas ne bodo dnevno ubijale vesti o vojnah, nasilju, katastrofah in boleznih, ki prežijo na nas. Dve leti je na božično praznovanje padala senca epidemije, ki je vplivala na naše življenje. Ko se je ta senca umaknila, je prišla spomladi nova: vojna v Ukrajini. Kdaj se bo umaknila? Ne vemo. Bogovi vojne so očitno vsemogočni. Proti covidu smo našli zdravilo, zoper vojno ga še nismo.

V ponedeljek, na štefanovo, bomo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Spominja nas na prelomni december leta 1990, ko smo bili na referendumu večinsko za samostojno državo. Za njen praznik ji želimo vse najboljše. Naj bo takšna, da jo bomo spoštovali, ji zaupali, se v njej počutili varni in lahko računali na pomoč, če nam bo težko. Da ne bo v stiski nihče ostal brez strehe nad glavo, kot se je to pred več kot 2000 leti v Betlehemu po pisanju evangelista Luka zgodilo Jožefu in njegovi noseči ženi Mariji.