Teja, Petra in Barbara z mentorjem Matjažem v Biserni hiši / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično tudi v Biserni hiši

Na vhodu v staro mestno jedro Radovljice je letos spomladi zaživela prav posebna delavnica z imenom Biserna hiša. V njej osem uporabnic in uporabnikov Varstveno-delovnega centra Radovljica pod vodstvom dveh mentorjev ustvarja unikatne lončene izdelke – skodelice, sklede, vaze in krožnike ...

Radovljica – »V tem predprazničnem času imamo res ogromno dela, zaradi česar več časa preživimo v Varstveno-delovnem centru, v Biserni hiši pa manj, kot bi si želeli,« pravi mentor Matjaž Arnol, akademski slikar, ki svojo ekipo odlično pozna, saj uporabne unikatne izdelke, prave male umetnine, z uporabniki ustvarja že vrsto let.

Daleč naokrog so med drugim znani po tem, da izdelujejo krožnike in skodelice, v katerih svojo vrhunsko kulinarično ponudbo servira njihov bližnji sosed, kuharski mojster Uroš Štefelin, ob našem obisku pa so imeli največ dela z oblikovanjem skodel, ki jih je pri njih naročil Klemen Dolenc, kmet in tekač, s katerim jih prav tako veže dolgoletno tesno prijateljstvo.

»Glino počasi vlijemo v kalup, počakamo, da se robovi malo posušijo, in potem odlijemo tisto, kar je na sredini,« je resno pojasnila Petra Pogačnik, medtem ko je Teja Prevec pokazala, kako vsako skledo zunaj in znotraj natančno obrusijo in zaoblijo rob. »Pri delu je treba biti zelo previden, saj je material krhek in se izdelek, preden ga damo v peč, hitro zdrobi,« je opozorila.

Sledi tisti del postopka, ki ga ima najraje Barbara Kocjančič: barvno poigravanje z glazuro. Nato sledi še druga peka in izdelek gre na polico. Biserna hiša je namreč tudi prodajna delavnica, v kateri se v predprazničnih dneh ustavljajo številni domačini in tudi obiskovalci.

Poleti pa so bili nad njimi najbolj navdušeni turisti, ki so si skozi okna z razstavljenimi izdelki radi ogledovali tudi delo spretnih rok, ki so ustvarjale.

»Nekaj časa je trajalo, da smo se navadili, da smo tudi mi, ne samo izdelki, postavljeni na ogled, ampak kmalu nas radovedni pogledi niso prav nič motili,« še povedo Barbara, Teja in Petra, mentor Matjaž pa doda prikupno anekdoto, ki prikaže odnos obiskovalcev: »Nekega dne sta v delavnico vstopili dve japonski turistki, sedli za delovno mizo, zavihali rokave in v pričakovanju začetka dela naznanili: 'We are ready to start!'« (Midve sva pripravljeni, da začneva.)

Kar nekaj energije so potrebovali, da so jima razložili, da oblikovanje izdelkov iz gline ni stvar obiskovalcev.

Prodajni del Biserne hiše je kljub velikemu povpraševanju odprt le trikrat tedensko, saj je, kot poudarja Matjaž Arnol, pri njihovi dejavnosti bistveno ustvarjalno delo uporabnikov, ne prodaja. »Smo pa ponosni, da nas ljudje prepoznajo in cenijo ter da sami zaslužimo za material, s katerim delamo,« je še dodal.