HE Sava od požara Majdičevega mlina 27. septembra zaradi poškodovanosti ne obratuje več. / Foto: Elektro Gorenjska

Začeli sanacijo elektrarne

Hidroelektrarno Sava v Kranju, ki je bila poškodovana v septembrskem požaru Majdičevega mlina, bodo predvidoma sanirali v dveh letih.

Proizvodnja električne energije v HE Sava je pred požarom znašala med 10 in 12 tisoč megavatnih ur letno, kar je zadoščalo za oskrbo 2500 gospodinjstev.

Kranj – Družba Elektro Gorenjska oziroma njena hčerinska družba Gorenjske elektrarne kot upravljavec je začela sanacijo Hidroelektrarne (HE) Sava ob Majdičevem mlinu v Kranju, ki je bila močno poškodovana v še vedno nepojasnjenem požaru 27. septembra. Elektrarna po požaru ni več bila zmožna obratovati, za ponovno vzpostavitev obratovanja pa sta potrebni celovita sanacija in manjša rekonstrukcija, pojasnjujejo v Elektru Gorenjska. Dela bodo predvidoma potekala dve leti.

V okviru sanacijskih del bodo najprej uredili dostope in izdelali gradbene jame, s pomočjo katerih bodo izvajalci lahko začeli sanacijo na objektu, v katerem je strojnica. Izpraznili bodo tudi dovodni kanal, dolvodno z reko Savo pa bodo za čas gradnje uredili protipoplavni nasip. V nadaljevanju sledi obnova strojnice, vgradnja popolnoma nove opreme, obnovili bodo tudi vtok v kanal in iztok iz kanala. »Dela bodo dolgotrajna in bodo zaradi zahtevnosti potekala po fazah,« napovedujejo v gorenjski elektrodistribucijski družbi.

V septembrskem požaru Majdičevega mlina je ogenj zajel tudi bližnji objekt HE Sava, kjer so bili štirje agregati za proizvodnjo električne energije. Pogorel je del strojnice, pri tem sta bila dva agregata povsem uničena, zaradi velike količine gasilne vode pa sta bila močno poškodovana tudi preostala agregata. Poškodovane so bile tudi vse kabelske povezave. »Škoda na objektih je ogromna, tako neposredna kot tudi posredna zaradi nezmožnosti proizvodnje električne energije,« so po požaru pojasnili v Elektru Gorenjska, ki je lastnik HE Sava.

Proizvodnja električne energije v HE Sava je pred požarom znašala med 10 in 12 tisoč megavatnih ur letno, kar je zadoščalo za oskrbo 2500 gospodinjstev. »Hidroelektrarna ni pomembna le z vidika proizvodnje, njena strateška pozicija je zanimiva z vidika samooskrbe. Prav tako je bila zakladnica zgodovinskih mejnikov, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, hkrati pa predstavlja trajnostni vir zelene energije, ki je dostopen v središču urbanega okolja,« še pojasnjujejo v Elektru Gorenjska.