Emilija - Romanja, 7. del

Prebivalci pokrajine Emilija - Romanja so znani kot veliki užitkarji in gurmani. Poleg piadine, ki sem jo opisal prejšnji teden, uživajo v celi vrsti ribjih jedi, med katerimi so najbolj tipične jegulje. Jeguljam ustreza mešanica sladke in morske vode, zato se rade zadržujejo v bližini delte reke Pad. Mestu Comacchio rečejo tudi male Benetke, saj ima v središču manjše kanale za čolne.

Za božič radi jedo kapelete (testenine, napolnjene z mesom) v piščančji juhi ali z belo smetanovo omako, po možnosti s tartufi, kot predjed je pogosta »salama da sugo« – eno leto starana klobasa iz svinjskega mesa, ki jo je treba pred uživanjem skuhati. Kot dodatek jedo tipičen ferrarski kruh, imenovan coppia ferrarese, ki ima zaščiteno geografsko poreklo. Jedem radi dodajo tudi trd sir parmezan, ki izvira iz regije Parma. In ker so Italijani družabni ljudje, radi uživajo hrano v družbi prijateljev. V dobri družbi prija dobro vino in v pokrajini Romanja je veliko dobrih vin. Vinarji pa se trudijo, da tradicionalno pridelovanje vina nadgradijo z biodinamičnimi metodami.

No, naši kolesarji so bili pretežno bolj navdušeni nad pivom. In tudi zanje se je našlo kakšno lokalno pridelano pivo. Spoznali smo, da imajo tudi butične pivovarne in da pivovarji radi imenujejo svoja piva po znanih dogodkih ali ljudeh iz okolice. Tako smo odkrili pivo z imenom Amarcord – po istoimenskem filmu znanega režiserja Federica Fellinija, rojenega v mestu Rimini. V filmu opisuje življenje v tem mestu v času vzpona fašizma.

Italijanski kolesarji imajo tudi svojo mešanico piva in oranžade, radler po naše, in ga seveda imenujejo »bicikleta«. Takšno pijačo smo pokusili na našem potovanju tretjega dne, ko smo se podali po panoramski cesti Via Panoramica. Najprej smo ob obali kolesarili do mesta Cattolica. Od tu smo se povzpeli na manjši grič Gabice Monte, s katerega se lepo vidi proti obali Riminija, nato smo se spustili in dvignili na naslednji grič s še lepšim razgledom. Na eni strani nas je spremljalo Jadransko morje, na drugi strani griči pokrajine Romanja. Na spustih smo vriskali od veselja, v klance smo globoko dihali, a ne preveč, saj vzponi niso bili dolgi, ves čas pa so nas spremljali lepi razgledi. Kolesarska pot Via Panoramica je dolga 25 kilometrov in povezuje kraja Cattolica in Pesaro, ki je v sosednji pokrajini Marke. Ustavil smo se v kraju Fiorenzuola di Focara in si ogledali manjši srednjeveški gradič. Od tu smo zapustili Vio Panoramico in se spustili do kraja Babbucce, od tam pa do gradu v mestu Gradara.