Izven sezone

Učiteljski poklic je raznolik. Eni nam zavidajo počitnice, ki to sploh niso, to je pač naš dopust. Drugi nas vidijo, kako gremo kdaj v šolo kasneje ali prej pridemo domov. Tudi mi imamo uro in kartico in obvezno prisotnost in tudi nam se šteje osemurni delavnik. Morda nas nihče ne vidi pozno ponoči, ko sestavljamo ali popravljamo teste, se vedno znova učimo nekaj novega, smo ob koncih tedna na ekskurzijah, dežuramo ponoči, se ukvarjamo s problematiko, ki sodi v družine, in podobno. Še vedno zelo rada opravljam ta poklic. Nekaj pa me z leti vedno bolj moti, to je odmerjen dopust. Dopust v točno določenem času. Glavnino dopusta moram porabiti julija in avgusta in takrat je povsod gneča. Ta gneča in diktiran čas, ko si lahko prost, mi je vedno bolj breme. Cena je vedno najvišja in povsod je gneča. Vse je polno, kot da bi bil na šolskem hodniku, ko se drenjamo drug mimo drugega. Ali je kaj drugače na plažah, smučiščih, kopališčih, na letališčih … Povsod ljudje, vse je natrpano in vsi bi radi nekaj zasebnosti, ki je med glavno sezono pač ne more biti … Spominjam se svojih starejših učiteljev, ki so pripovedovali enako zgodbo, kot jo sedaj jaz. Kaj bi dala za dopust junija in septembra, maja, oktobra in novembra. Tako nam izven sezone ostanejo le konci tednov, ko lahko okušamo dopust brez gneče. Odšla sva v Bohinj. Vsi ga poznamo in najlepše je prav zdaj, ko ni gneče. V bazenu je mirno, v jedilnici ni gneče, na pešpoteh srečaš le posameznike. Gotovo je sedaj najbolj popularna pešpot v Sloveniji Julijana, ki vodi pohodnika okrog Julijskih Alp, po kolovoznih ali sprehajalnih poteh, mimo vasi in travnikov. Prav v tem koncu tedna sva tudi midva prehodila svojo prvo etapo »Julke«, kot jo je poimenoval domačin. Od Bohinjske Bistrice do Stare Fužine pelje pot preko razgibanih Dobrav in tamkajšnjih vasi. Južne bohinjske gore so na levi strani, v daljavi Triglav, spotoma opazuješ ovce in krave na paši. Res je lepo. Če smo nad tem navdušeni domačini, kako so začudeni in presenečeni šele tujci. Nazaj sva se vrnila po Bohinjski kolesarski poti. Julijano lahko prehodiš vso naenkrat, lahko po etapah, lahko v pravi ali nasprotni smeri urinega kazalca, vse je dobro označeno s tablami, knjižicami in zemljevidi, računalniškimi aplikacijami. Le eno mora človek paziti, da opazuje naravo in ne gleda ves čas v telefon. Saj vse piše na tablah in tudi če malo zaideš, se zopet znajdeš, koga vprašaš, se pogovoriš z domačini … Pot vodi mimo vasi, da si popotnik lahko opomore in si odpočije. Gostilna je bila vedno prostor, kjer so se izmenjevale informacije. Tudi v današnjem času, ko je vse na internetu, je pogovor z domačinom zlata vreden. V turističnih krajih je sedaj najlepše, ko ni gneče.