Klopi v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Železnikih so po obnovi urejene za več naslednjih generacij. / Foto: Aleksander Čufar

Obnovili v poplavah poškodovane cerkvene klopi

V Župniji Železniki se ob 400. obletnici ustanovitve veselijo obnovljenih klopi v podružnični cerkvi sv. Frančiška Ksaverja. Na obnovo so čakale vse od poplav leta 2007.

Železniki – V Železnikih so poplave leta 2007 močno opustošile tudi notranjost podružnične cerkve sv. Frančiška Ksaverja na pokopališču. Poškodovani elementi so bili v kasnejših letih že deležni obnove, cerkvene klopi, ki jih je sicer že pred ujmo načel zob časa, pa so dokončno obnovili in restavrirali letošnjo jesen, kar je pomembna pridobitev za Župnijo Železniki, ki letos praznuje 400. obletnico ustanovitve.

Kot je pojasnil župnik Tine Skok, je obnova stala dobrih 18 tisoč evrov, od tega so pridobili 70 odstotkov sofinanciranja. Prvo fazo, ki je potekala pred petimi leti, je sofinancirala Občina Železniki s sredstvi za obnovo sakralne stavbne dediščine, drugo, letošnjo fazo, pa ministrstvo za kulturo. Dela so izvedli mojstri iz lokalnih podjetij tesarstva in mizarstva France Pohleven ter mizarstva Krlinc, pri projektu pa sta na strokovnem področju sodelovala domačina Jernej Hudolin, sicer tudi direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in arhitekt Bojan Rihtaršič. Klopi so po poplavah očistili in shranili v Pohlevnovem mizarstvu. Nato so v prvi fazi restavriranja jeseni 2017 odstranili propadle dele in v poplavah uničene elemente, ki so jih shranili za potrebe rekonstrukcije. Kupili so tudi hrastov les za dodelave in podeste. V drugi, zaključni fazi so v letošnjem oktobru in novembru klopi mizarsko popravili, izgubljene, propadle ali uničene dele pa so rekonstruirali z lesom iste vrste in strukture. Izdelali so tudi nove podeste.

Cerkev so začeli graditi okrog leta 1700 in jo blagoslovili 1706, klopi pa po razpoložljivih podatkih datirajo pred sredino 19. stoletja, je razložil Jernej Hudolin. In še, da so bile prvotno postavljene tako, da so se na zunanjih straneh dotikale sten ladje, zadaj pa so segale pod kor. Stik s steno je povzročal pospešeno propadanje zaradi vlage. Klopi so bile po podatkih Hudolina nekoliko obnovljene v osemdesetih letih 20. stoletja. Leta 1989 so jih zaradi propadlosti stranic na zunanjih straneh odmaknili od sten, krajše klopi pod korom pa predelali v improviziran daritveni oltar. Tako je ostalo vse do poplav 2007. »Voda in blato sta klopi nagrmadila skoraj v prezbiterij, polomila in drugače poškodovala. Na prvi pogled so delovale, kot da so uničene, izgubljene za naslednje generacije. Razum in izkušnje takratnih odločevalcev so jih na srečo ohranile, deponirale in jih je bilo kasneje možno obnoviti, restavrirati,« je poudaril Hudolin.