Sara Isaković, ki je na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 osvojila srebrno odličje, je z velikim veseljem predajala svoje znanje nevroznanosti in psihologije. / Foto: Nika Toporiš

Psihološka odpornost s Saro

Najuspešnejša slovenska plavalka in olimpijska podprvakinja Sara Isaković, ki je po športni karieri svojo življenjsko pot našla v raziskovanju človeških možganov, je v okviru spletnega predavanja Psihološka odpornost predstavila svoja znanja in udeležence seznanila s treningom samozavedanja.

Življenje v digitalizirani družbi je večkrat zelo stresno, ljudje hitimo in živimo kompleksna življenja. Notranji mir je v vsem tem kaosu zelo pomemben, saj vpliva na našo motivacijo, samozavest in pozornost.

Ljudje se premalokrat vprašamo, kako sploh delujejo naši možgani, kako so »napeljani«, kako si lahko pomagamo oz. ali sploh si pomagamo ali sami sebe sabotiramo … Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se pogosto ne zavedamo moči, ki jo nosimo v sebi, in taktik, ki se jih lahko priučimo z namenom boljšega spoznavanja sebe in posledično tudi delovanja. »Psihološka odpornost v najenostavnejšem pomenu besedne zveze pomeni sposobnost samoobvladovanja v stresnih situacijah. Dosežemo jo skozi trening čuječnosti, ki omogoča, da se bolje zavedamo svojih misli, čustev, občutkov ter zunanjega dogajanja,« je pojasnila nekdanja plavalka in magistrica performance psihologije (psihologija zmogljivosti) Sara Isaković.

Psihološko odpornost je tako kot vsak del telesa, ki ga želimo gnati do maksimalne zmogljivosti, treba natrenirati. Že samo z opazovanjem samih sebe lahko dosežemo velike premike v svojih glavah, saj posledično lahko stvari nadziramo, reguliramo in se miselno distanciramo od negativnih situacij. Vsak posameznik stres doživlja na svoj način, stresna služba, preobremenjenost, otroci ... V kaosu zunanjega sveta in notranjih občutkov je pomembno, da se zavedamo, kako naše dihanje vpliva na naše čustveno stanje, na naše misli in telo. »Ko smo v stresu, se spremeni naš način dihanja, ki postane zelo plitko, hitro, čezmerno. Včasih celo zadržujemo sapo. Ko dihamo plitko in hitro, se v nas aktivira simpatičen živčni sistem, ki še bolj potencira stres. Telo namreč plitko dihanje interpretira kot nevarnost in nas spreobrne v še bolj čustveno ranljive in napolnjene z negativnimi mislimi,« je pojasnila Sara.

Preponsko dihanje nam pri tem lahko pomaga, saj poveča kapaciteto pljuč in obenem ob izdihu vpliva na vagusni živec, ki aktivira parasimpatično živčevje. Sara je dodala: »Globoko dihanje s trebuhom oziroma s prepono komunicira telesu, da smo na varnem, srčni utrip se zmanjša, glava pa se pomiri.« Poleg preponskega dihanja je psihološka odpornost močno povezana tudi z ohranjanjem prisotnosti in pozornosti. »Zelo veliko lahko naredimo že s tem, da se zavemo, da je naša pozornost ušla nekam drugam in jo poskušamo preusmeriti nazaj na tisto, kar potrebuje naš fokus. Ko smo res tukaj in zdaj, imamo moč, da se odločamo, kako se bomo odzvali na stres. Stres je zgolj tuhtajoči um in naše misli nas ne definirajo,« je ohranjanje pozornosti poskušala čim bolj podrobno razložiti Sara.

Misli so pogosto tiste, ki nas spravljajo v slabo voljo in ustvarjajo negativno energijo, zato ne smemo pozabiti na to, da svoje misli budno spremljamo, opazujemo in jih poskušamo razumeti. Poskušamo ugotoviti, kaj je razlog za slabe misli, in šele nato se lahko pravilno odzovemo ter se na miren in produktiven način distanciramo.

Premik v pozitivo lahko dosežemo tudi s pozitivnim samogovorom, pretvarjanjem izgovorov v rešitve in izogibanjem negativne drame drugih ljudi. V veliki meri so naše misli obremenjene s situacijami in negativo drugih ljudi, zato je izredno pomembno, da znamo ločiti med svojimi čustvenimi stanji in stanji, ki jih morda zgolj prevzemamo od drugih. Korak proti boljši samopodobi in motivaciji predstavljajo pozitivne misli, ki si jih venomer ponavljamo in se o njih prepričujemo. »Izgovore, ki jih imamo iz dneva v dan, je treba razviti v produktivne razlage. Namesto da ste polni izgovorov, kot so 'ne morem' ali pa 'ne znam', te besede pretvorite v 'zdaj še ne morem' oziroma 'trenutno še ne znam', saj je to popolnoma drugačno vodilo našim možganom,« je poudarila Sara in občinstvu predstavila, kako lahko vodimo svojo glavo po poti pozitivnih in produktivnih misli, ki nam omogočajo lažje delovanje v različnih situacijah.

Čeprav se včasih zdi, da je vsega preveč, da smo preobremenjeni in da ne vidimo izhoda iz danih okoliščin, lahko po besedah Sare uporabimo pozitivna navodila, ki bodo našim možganom sporočila, kako naj delujejo: »Slovenci smo zmagovalci v negativnih navodilih, kar lahko vidimo že na otroških igriščih. Pogosto starši kričijo za svojimi otroki, da bodo padli ali pa da se bodo zmočili. Namesto tega bi se morali osredotočati na to, kaj si želimo, da se zgodi. Veliko bolje bi bilo, če bi starši klicali otrokom, naj bodo bolj previdni.«