Najina prihodnost

Prejšnji teden smo pisali o pomenu izoblikovanja lastnega poslanstva in lastne vizije. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da ima naša preteklost izjemno moč za naše življenje, celo več, da ji ne moremo uiti. Ne moremo zanikati pomena preteklih izkušenj. Znani švicarski psiholog Carl Gustav Jung pa je že pred več kot sto leti ljudi učil, da je ravno tako kot naša preteklost pomembna naša prihodnost. Ne moremo zanikati preteklih dogodkov, ki so nas zaznamovali. Hkrati pa moramo priznati, da jasen pogled v prihodnost vpliva na naše odločitve in na našo uspešnost. Danes celo bolj očitno kot v preteklosti. Zdi se, da danes lahko odločamo mnogo več in bolj svobodno, kot so naši predniki.

Tako je tudi v današnjih zakonskih/partnerskih odnosih. Danes smo enakovredni in svobodni. No, vsaj morali bi biti. Družba nam z zakonodajo to omogoča, okolje je spodbudno in samo od naju dveh je odvisno, kako bova uredila svoj odnos. Zato je tako zelo pomembno, da midva veva, kam greva in kam hočeva priti. Dejstvo je, da sva v zakonski/partnerski odnos prinesla vsak svoj nahrbtnik – tega ne moremo zanikati. Pomembno je ozaveščati, kaj sva prinesla iz primarnih družin, in se o tem pogovarjati. Enako je pomembno, da veva, kakšen odnos želiva graditi in kakšna človeka želiva postati. Kako bova ohranjala odnos kljub skrbi za otroke? Kako bova lovila ravnotežje med službo in družino? Kakšen dogovor imava glede financ? Kako bova reševala spore? Kaj bova storila, če eden od naju izgubi službo? Kakšno bo najino spolno življenje? Kako bova uresničevala vsak sebe izven najinega odnosa? Kako bova drug drugemu pomagala razvijati svoje talente? In ne nazadnje – kaj je namen najinega skupnega bivanja?

Vse ta in še druga vprašanja zapišiva. Vzemiva si čas, razmišljajva, pogovarjajva se, dopustiva si različna mnenja, nato zapišiva usklajeno vizijo, pogled v prihodnost. Jasno izoblikovana prihodnost je kot magnet, ki pritegne naše želje. Če se prepuščamo le teži preteklih dogodkov, nas to vztrajno vleče navzdol. Ko pišemo, dodatno razmišljamo, ob pisanju se nam misli bistrijo, možgani si drugače zapomnijo zapisano kot samo izgovorjeno. Bolj natančno ko bova zapisala, bolj nam bo življenje samo, usoda ali vesolje pomagalo uresničevati želje. Idealno je pisati skupno vizijo na začetku zakona/partnerstva. Kasneje res primanjkuje časa. Ko otroci odraščajo in odhajajo, imava spet več časa. Lotiva se tega prijetnega raziskovanja prihodnosti. Ni treba, da naju na starost veže predvsem ekonomski vidik, kot tudi ni treba, da ostajava skupaj predvsem zaradi strahu pred osamljenostjo. Lahko si zakonski odnos postaviva na nove temelje. Resda precej težko, če sva navajena na medsebojno obtoževanje, kritiziranje, sramotenje. Vendar odločitev je najina.