Z Iztokom Geisterjem se je pogovarjala Neža Gačnik. / Foto: Igor Kavčič

Eseji, kratka proza in pesmi

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je Iztok Geister predstavil nove knjige iz zbirke Pospravljeni predali.

Kranj – V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na literarnem večeru povsem sveže knjižne izdaje pesnika, pisatelja, esejista, pravnika in ornitolog Iztoka Geistra, Kranjčana, ki že dolgo živi v slovenski Istri, v pogovoru z avtorjem predstavila klasična filologinja in prevajalka Neža Gačnik. V šestdesetih letih član avantgardne umetniške skupine OHO, avtor okrog petdeset knjig, prejemnik več literarnih nagrad, leta 2004 pa je za svojo prvo prozno delo Pospala poželenja prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Tokrat je malo pospravil po predalih, kot je v duhovitem tonu povedal, in je izbrane eseje, kratko prozo in poezijo izdal v štirih knjigah v zbirki Pospravljeni predali. Knjiga O zaupanju v naravo prinaša izbor člankov in predavanj minulih dveh desetletij. Vodilna nit prispevkov ni varstvo, temveč zagovorništvo narave, zasnovano pred tremi desetletji s knjigo Zagovori narave. Najbolj neizprosno sta izprašani tematiki gospodarjenja z vodami in gozdovi. V knjigo O tako imenovanih stvareh je Geister vključil izbor esejev o pojmovanju jezika. Knjigi je zanimivo dodan tudi osnutek OHO-jevskega slovarja, ki v dobršni meri pojasnjuje ozadje avtorjevega pogleda na svet.

Sledita še knjiga kratkih zgodb z naslovom Drhtenja, ki prinaša občutja zmedenosti, če ne kar izgubljenosti starejšega človeka, ki ga je, kot temu rečemo, povozil čas, ter zbirka poezij Potonikini vrtovi, ki vsebuje stvaritve iz daljšega pesniškega obdobja, saj je od zadnje zbirke Besede ženskega pomena minilo že dvajset let.

Literat in izpraševalka sta se v pogovoru sprehodila skozi tematike, obravnavane v knjigah, pisec je ob tem razkril marsikatero zanimivost o njegovih razmišljanjih o naravi in odnosu družbe do nje, govoril je o prevodih imen za živalske in rastlinske vrste, brala se je Geisterjeva poezija, Neža Gačnik pa je večer privedla h koncu z enim pesnikovih verzov – »življenjsko radost za božjo razglaša« – ter z njim povzela vse štiri knjige.