Dr. France Štukl (1942–2022)

Poslovil se je dr. France Štukl. Bil je osebnost, strokovna avtoriteta, izjemen poznavalec loškega sveta. Dr. France Štukl je imel Loko zares rad. In bil je njen častni občan.

France Štukl se je sredi vojne, 5. septembra 1942, rodil v Celovcu, a je Loka določala vso njegovo bit in bivanje: med Ogrinovo hišo in »Karlucom«, med Loškim gradom in Nunsko kaščo ter Sorškim poljem so se v veliki meri zgoščale njegove življenjske in profesionalne koordinate.

Po uspešno zaključenem študiju umetnostne zgodovine in zgodovine je v Zgodovinskem (takrat Mestnem) arhivu Ljubljana našel svojo prvo in tudi življenjsko zaposlitev. A to ni bil le poklic in služba, to je bila vseživljenjska poklicanost. Od leta 1973, ko je postal vodja oddelka in pozneje samostojne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki, je svoje delo z vso zavzetostjo opravljal vse do 31. maja 2002, ko se je zaradi zdravstvenih težav predčasno upokojil.

Kako skrbno in vestno je dr. Štukl opravljal svoje delo, dokazuje več kot tristo arhivskih fondov, ki jih je prevzel, strokovno uredil in popisal. Njegovi arhivski inventarji predvojnih občin so še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem in arhivistom. Vseskozi se je zavedal tudi nujnosti ozaveščanja širše družbe o pomenu arhivskega gradiva in potrebe po njegovem varovanju.

Osrednje mesto med njegovimi objavljenimi raziskavami – njegov opus magnum – zavzemajo tri monografije o hišah v Škofji Loki, njenih predmestjih in v Stari Loki, ki so izšle v letih 1981, 1984 in 1996.

Prva Knjiga hiš v Škofji Loki je bila obenem tudi njegovo magistrsko delo, s tretjo, ki govori o hišah v Stari Loki, je pridobil doktorski naslov. Dr. Štukl je pustil, da loške hiše spregovorijo, njenim prebivalkam in prebivalcem pa je dal značaje in glas. Stare hiše Pisane Loke so skozi njegovo pisanje in pripovedovanje oživljale pred našimi očmi. V letu 2011 izdani knjigi ''Po poti kulturne dediščine'', pa nas avtor popelje na umetnostnozgodovinski potep skozi Škofjo Loko in vasi v spodnjem porečju Poljanske Sore.

Dr. France Štukl je bil imeniten pripovedovalec. Svoje široko znanje in vedenje je vedno rad delil. Na svojih predavanjih in vodenjih po Loki je namreč poleg izjemnega poznavanja stroke in loške zgodovine navduševal še zlasti s svojim enkratnim, živahnim slogom pripovedovanja v loščini, ki ga je vselej nadgrajeval s slikovitimi prigodami iz življenja pomembnih, znamenitih loških osebnosti, povedal pa je tudi marsikatero o naših loških posebnežih in mestnih originalih.

S svojimi strokovnimi deli, zapisi in predavanji se je uveljavil kot največji poznavalec loške zgodovine ter življenja Ločanov nekoč in danes. Z izdajami knjig in redno objavo prispevkov v Loških razgledih je poleg dr. Pavleta Blaznika najbolj zaslužen, da je loška zgodovina tako obsežno popisana in s tem ohranjena za vse čase.

V domačem okolju je bil od leta 1964 dejaven v Muzejskem društvu Škofja Loka, ki ga je leta 2008 imenovalo za svojega častnega člana. Vseskozi je aktivno sooblikoval tudi vsebino Loških razgledov.

Arhivsko društvo Slovenije mu je leta 2012 podelilo najvišje strokovno priznanje – Aškerčevo nagrado za življenjsko delo. Občina Škofja Loka pa mu je za dolgoletno delovanje na področju arhivistike ter izjemno poznavanje in zapisovanje zgodovine loških krajev in ljudi podelila naziv častni občan občine Škofja Loka.

Po upokojitvi leta 2004 se je ozrl tudi v bolj zasebno, tako rekoč v družinsko zgodovino, saj je uredil in s komentarjem opremil očetove spomine in jih objavil v knjigi Iz mojega življenja. Letos, v letu, ko je obhajal svojo 80-letnico, pa je pripravil svoj najbolj osebni, nostalgični pogled na dneve svojega otroštva. Izid svojevrstne kronike otroških spominov, spominsko knjigo, poimenovano Strganke in postrganke, pa je na žalost prehitela avtorjeva smrt. To knjigo bomo zdaj brali nekoliko drugače, kot njegov testament, spomini na Francetovo otroštvo pa se bodo prepletli s spomini nanj ter na njegovo bogato in polno življenjsko pot.

Spoštovani dr. France Štukl, iskrena hvala vam za vse, kar ste dali Ločankam in Ločanom, za vse, kar ste posvetili naši Loki.