Moje poslanstvo

Najprej zakaj, nato kam in šele potem kako.

Podjetja precej časa in denarja namenjajo izoblikovanju nekaj stavkov, ki odražajo njihovo poslanstvo in vizijo. S poslanstvom opredelijo, kaj je namen njihove dejavnosti, z vizijo pa, kam želijo priti v npr. desetih letih. Tako izoblikovano poslanstvo kot tudi vizija pomagata pri dnevnih odločitvah in delujeta kot magnet prihodnosti. V osebnem življenju pa nanju kar pozabljamo. Izgubimo se v vsakodnevnih skrbeh in opravilih. Življenje poteka po ustaljenem redu, nekako smo se nanj navadili, kot smo se navadili, da z nekom živimo, hodimo v službo in na dopuste, čakamo pokojnino, varujemo vnuke ali pa včasih čakamo, da imamo mir pred obveznostmi (tudi pred vnuki).

Kot otroci se ne znamo lotiti teh vprašanj. Na začetku odraslosti, recimo približno nekje po dvajsetem letu, pa je zelo koristno, da si ozavestimo svoje osebno poslanstvo in osebno vizijo. Kaj je to osebno poslanstvo? Zelo preprosto se vprašajmo: »Zakaj sem prišel/a na ta svet? Kakšna je moja glavna naloga? Zakaj sem bil ustvarjen? Kaj bo imelo človeštvo od mene? Kaj naj počnem, da bom ob smrti sam sebi rekel: Vredno je bilo živeti in dobro sem opravil svojo nalogo?« Ugotovitev takšne življenjske naloge bo našemu početju na tem svetu dala večjo vrednost, višji namen. Hkrati bomo dobili več energije, več blagoslova za svoje delo. Delali bomo s srcem in lažje preskakovali ovire. Moje poslanstvo naj bo zelo konkretno in lahko so to navzven preproste stvari. Npr. jaz bom mizar, odločil sem se, da bom kmet, učitelj, šofer, znanstvenik …, pomagal bom trpečim ljudem, postal bom milijonar … karkoli čutim, da je res moje – v tem primeru lahko pričakujemo pomoč. Vendar če želimo, da nam bo pri izpolnjevanju življenjske naloge (poslanstva) pomagalo stvarstvo, nekaj, kar nas presega, in če pri tem želimo biti srečni, moramo nujno upoštevati večne in občečloveške vrednote – poštenost, iskrenost, sočutje do drugih, spoštovanje sebe, drugih in okolja. Ko odkrijemo svoje življenjsko poslanstvo, je to največkrat kar za celo življenje.

Kaj pa osebna vizija? To je pogled nase čez npr. deset let. Moje želeno stanje. Kaj hočem postati? Kam hočem priti? Kakšen bom čez toliko časa? Kaj bom delal? Kako vidim sebe v poklicnem, osebnem, socialnem življenju? V kakšnih odnosih želim živeti? Vizijo je smiselno občasno posodabljati.

Tako poslanstvo kot vizija delujeta kot magnet. Koristno ju je zapisati in pogosto prebirati. Njuna moč je precej večja, kot si lahko predstavljamo. To ugotovimo lahko šele čez npr. pet let. Šele ko vemo, zakaj smo na svetu in kam hočemo priti, se je smiselno podati na pot uresničevanja. Kaj konkretno bom sedaj naredil, da ju bom uresničil? Potrebujem vztrajnost in potrpežljivost. Kjer je trud, pridejo rezultati. Klik na miški ni dovolj.