Suša vplivala tudi na sadno letino
V zadružnem sadovnjaku Resje je suša povzročila škodo predvsem na zgodnjem sadju, prizadela pa je tudi pozne sorte.
»Z letošnjo letino sadja smo glede na vse tegobe lahko kar zadovoljni, a če ne bi bilo suše, bi bila lahko še boljša, tako po količini kot kvaliteti,« je dejala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan in dodala, da bi v prihodnje radi pomladili nasad, z mrežo proti toči zaščitili dodatne površine in posadili kakšne nove, tržno zanimive sorte jablan.
Mošnje – V največjem gorenjskem sadovnjaku, v nasadu Resje, s katerim gospodari Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, so letos, podobno kot v drugih gorenjskih sadovnjakih, občutili posledice suše. Kot je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, je suša vplivala predvsem na zgodnje sorte, ki so bile zaradi tega bolj drobne, pri tem pa so se posledice suše najbolj poznale v nasadu na peščenih, prodnatih tleh, ki sicer predstavlja le manjši del sadovnjaka. V vsem sadovnjaku je suša vplivala na debelino sadja, suši pa pripisujejo tudi pokanje sadja, ki se je pri zgodnejših sortah pojavilo po septembrskem dežju. Tovrstno sadje je bilo potlej primerno le za predelavo.
Še brez namakanja
»Sadovnjaka ne namakamo, doslej za to tudi ni bilo potrebe, a če se bodo suše zaradi podnebnih sprememb pojavljale vse pogosteje, bomo morali razmisliti tudi o namakanju,« je dejala Zupanova in dodala, da nekateri večji sadjarji v državi namakajo nasade in da so tudi nekateri manjši gorenjski sadjarji, ki imajo nasade na prodnatih, peščenih tleh, tudi že poskrbeli za namakanje.
Če ne bi bilo suše, bi bilo letos v sadovnjaku Resje dokaj normalno pridelovalno leto. Še največ težav so imeli s škodljivci, predvsem z ušmi in z rdečimi sadnimi pršicami. Toča jim je letos prizanesla pa tudi sicer imajo 4,5 hektarja nasadov že zaščitenih z mrežami.
Okoli osemsto ton pridelka
Letos bodo predvidoma obrali okrog osemsto ton sadja, a če ne bi bilo suše, bi bilo pridelka okoli tisoč ton in tudi kvaliteta bi bila lahko še boljša. Škodo, ki se kaže v izpadu pridelka in pri kvaliteti, so tudi prijavili občinski komisiji za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih.
Primanjkuje jim obiralcev
Do konca oktobra so v nasadu obrali dve tretjini sadja, v novembru obirajo še bolj pozni sorti jablan – idared in fuji. Če jim vreme ne bo preveč nagajalo, bodo obiranje končali do konca meseca. Tako kot večina večjih sadjarjev v državi se ubadajo s pomanjkanjem obiralcev. Imajo jih petindvajset, a glede na količino sadja bi jih potrebovali več. Pri obiranju so jim pomagali že tudi delavci iz drugih zadružnih enot.
Rdeča, sladka in hrustljava
V sadovnjaku Resje pridelujejo predvsem jabolka, nekaj imajo tudi hrušk in orehov. Hruške so že prodali, jabolk je še dovolj. V ponudbi so jabolka dvajsetih različnih sort, največ sort elstar, gala, fuji, idared, zlati delišes in jonagold. »Okusi potrošnikov se spreminjajo, v zadnjih letih več povprašujejo po rdečih, sladkih in hrustljavih jabolkih, kamor sodijo jabolka sort fuji in gala. Na testiranjih glede okusa zmagujeta sorti elstar in zlati delišes, letos so zelo dobra tudi jabolka sorte melrose,« je dejala Tatjana Zupan in dodala, da so letos pridelali tudi okoli trideset ton ekološkega sadja. Ker je pridelava bolj zahtevna, je tovrstno sadje tudi malo dražje od običajnega. Nasad orehov obsega poldrugi hektar, od tega je v rodnosti en hektar. Letos so bili orehi dokaj polni, a so bili zaradi suše drobnejši, kot so običajno.
Večino sadja bodo prodali v Sloveniji
Večino jabolk bodo prodali v Sloveniji, pri tem je zelo pomembna neposredna prodaja v sadovnjaku in v zadružni trgovini. »Potrošniki vse bolj cenijo lokalno pridelano sadje in nakupe neposredno pri pridelovalcih,« ugotavlja Zupanova in dodaja, da so stroški pridelovanja zaradi podražitev reprodukcijskega materiala porasli in da so zato višje tudi prodajne cene sadja.