Božič v novembru

Sprehajam se po trgovinah in oči se ustavijo na mnogih okraskih v odtenkih rdeče, zlate, zelene in bele, ki so v znamenju božičnega duha že preplavili police prodajaln. Čeprav smo komaj na polovici novembra, so oktobrske buče in čarovnice že nadomestili božički, smrečice, lučke … Tradicionalno se praznovanje božiča praviloma začenja štiri tedne pred krščanskim praznikom, ki označuje rojstvo Jezusa Kristusa. Dandanes pa se večkrat zdi, da je božič na vrsti takoj po 1. novembru, kljub temu da nas kmalu čaka še en praznik, dan Rudolfa Maistra, ki sicer ni dela prost dan, vendar vseeno velja za pomemben del slovenske zgodovine.

S širjenjem zahodnih kultur so se začele pojavljati spremembe pri praznovanju praznikov. Božič je s prihodom Božička iz anglosaških držav postal komercialni pojav, kjer je bolj kot preživljanje časa z družino pomembno, kaj nas čaka pod smrekico. Božič je postal potrošniški praznik, ki poudarja le prihod Božička. Čeprav reprezentacije Božička nakazujejo na to, da je njegov rojstni kraj severni tečaj, pa pravzaprav živi v osrčju trgovin, ki vsako leto že konec oktobra začnejo intenzivno oglaševati prihajajoči praznik. Razmiš­ljam … Mar je praznovanje praznikov v zadnjih desetletjih res postalo zgolj sredstvo za izkoriščenje čim večjega potrošniškega potenciala? Včasih je bilo praznovanje božiča veliko skromnejše, odražalo je vrednote, kot so družina, ljubezen, mir, temeljilo je na povezanosti in bilo je bolj versko obarvano, saj je bil dejanski pomen božiča – praznovanje Jezusovega rojstva – ljudem znan. Tradicionalno praznovanje božiča, ki obsega adventne nedelje, blagoslov doma, postavljanje jaslic itd., je postalo tarča materialistično usmerjene družbe, katere edina ambicija je čim večje kopičenje kapitala.

Danes je božič predvsem praznik, ki ga enačimo z intenzivnim nakupovanjem, obdarovanjem, prihodom Božička in okraševanjem. Ljudje božiča ne praznujejo več v okviru verskega praznika, temveč kot produkt potrošniške družbe, ki si je ustvarila fantazijo o dobrem možu, ki obdaruje otroke, da bi opravičila svoje potrebe po intenzivnem nakupovanju. Zdi se mi, da se je prvotno bistvo praznovanja božiča izgubilo v preveliki želji po razkazovanju daril in okraskov, ki so po mojem mnenju večkrat postavljeni zaradi sosedskega tekmovanja. Že pred božičem, v novembru, se lahko spomnimo na tiste skromnejše kvalitete praznovanja praznikov. Starejšim namenimo lepo besedo, priskočimo jim na pomoč, ko to potrebujejo, spodbujajmo mlajše k raziskovanju ter se povežimo z bližnjimi, saj je to pravi čar praznovanja in praznikov.