Most v Vrhpolju: zaradi poplav ogrožena cev s pitno vodo / Foto: Primož Banovec

Uredili sodobno štabno sobo

Deset partnerjev iz šestih držav, med njimi Občina Kamnik, se je v okviru evropskega projekta MUHA ukvarjalo z razvojem pristopov za učinkovito upravljanje tveganj pri oskrbi s pitno vodo.

Občina Kamnik je bila zaradi pogostih hudourniških poplav ter nevarnosti potresa ali izrednega onesnaženja izbrana za pilotno območje.

Kamnik – »Ko se zgodi nesreča, koraka nazaj ni več. Zato potrebujemo dobre podatke, dobre načrte, predvsem pa ljudi, ki znajo to upravljati ter na podlagi izkušenj in znanj ustrezno ukrepati,« je ob zaključevanju projektnih aktivnosti poudaril poveljnik Civilne zaščite Kamnik Matjaž Srša.

»Pravočasno in ustrezno ukrepanje je ključno v vseh nesrečah,« je dodal, »zato smo veseli, da smo bili povabljeni k temu projektu.« Občina Kamnik je bila zaradi pogostih hudourniških poplav ter nevarnosti potresa ali izrednega onesnaženja izbrana za pilotno območje, v tem okviru pa je bila v prizidku pri gasilskem domu urejena štabna soba z najsodobnejšo strojno in programsko IT-opremo ter s komunikacijskimi napravami za spremljanje dogodkov in nesreč na vodovodnih sistemih.

Narejen je bil tudi hidravlični model za kamniško vodovodno omrežje, ki predstavlja podlago za izdelavo načrta varne oskrbe s pitno vodo. Kot je povedala Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete, je možna tveganja treba predvideti na vsaki komponenti vodovodnega sistema, tako na območju zajetja in priprave vode kot na vodovodnem omrežju in hišnem razvodu. Celosten pogled je pomemben zaradi same nevarnosti, ki jo prinašajo dogodki, kot so poplava, potres, onesnaženje in suša, narekuje pa ga tudi prenovljena evropska direktiva o pitni vodi, ki je v veljavo stopila januarja lani. Ob tem je opozorila, da še ni bila prenesena v slovenski prostor.

Sodelujoči v projektu MUHA, ki se je izvajal v okviru evropskega programa Interreg ADRION, so razvili spletno orodje, s katerim upravljavci vodovodnih sistemov lahko na enoten način pristopijo k izdelavi omenjenih načrtov, oblikovali pa so tudi smernice za izvedbo štabnih vaj, ki omogočajo simulacijo odzivanja in odločanja, ko je oskrba s pitno vodo ogrožena. »Odločitve v času krizne situacije so vedno zahtevne,« je poudaril Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Kot je pojasnil, je vanje vpetih več institucij, »zato je dobro imeti ustrezna orodja, da jih lahko pravilno sprejemaš, ne na pamet in po občutku«.