Poznavalki Savinškovega življenja in dela kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bučanin ministrica za kulturo Asta Vrečko ob kiparjevem portretu Mile Kačič iz leta 1946 / Foto: Primož Pičulin

K Savinškovim mojstrovinam

Ob stoti obletnici rojstva kiparja Jakoba Savinška so v Galeriji Miha Maleš odprli razstavo njegovih del. Ob prezgodnji smrti je v komaj dobrih desetih ustvarjalnih letih zapustil izjemen kiparski opus.

Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik z razstavo v Galeriji Miha Maleš ob stoti obletnici rojstva kiparja Jakoba Savinška (1922–1961) želijo širšo javnost opozoriti, da galerija v svoji zbirki ponosno hrani kar 14 umetnikovih del, večinoma nastalih v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Galeriji in mestu Kamnik jih je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica slovenska igralka in pesnica Mila Kačič (1912–2000).

Obletnica in donacija pa nista edina razloga za letošnji – kot je potrdila direktorica muzeja Zora Torkar – najpomembnejši razstavni projekt galerije, saj želijo spomniti na to, česar mnogi Kamničani ne vedo: da je Kamnik rojstno mesto velikega umetnika. »Morda bo prav tokratna predstavitev spodbudila mesto, da se umetniku pokloni z doprsnim kipom ali vsaj napisno ploščo, ki bi meščanom in širši javnosti sporočala, da je ob Rudolfu Maistru, Ivanu Vavpotiču, slikarski rodbini Koželj in številnih drugih pomembnih meščanih po teh ulicah tekal tudi mladi Savinšek,« dodaja kustosinja, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan.

Po Savinškovi prezgodnji smrti, star komaj 39 let je nenadoma umrl na kiparskem simpoziju v nemškem mestu Kirchheim, so dela ostala v zbirki Mile Kačič vse do leta 2000, ko je bil umetnikov opus večinoma podarjen Moderni galeriji v Ljubljani, del pa umetnikovemu rodnemu mestu. Na tokratni razstavi je tako na ogled vseh 14 kipov v merah male plastike, v katerih avtor vsebinsko obravnava figuro in portrete v mavcu, patiniranem mavcu, patinirani žgani glini in bronu. Kot je povedala Saša Bučan, vsa dela zajemajo obdobje štiridesetih in petdesetih let, ki s svojo raznovrstnostjo pri obravnavi materialnosti orisujejo Savinška kot umetnika, ki je s svojim delom stilno posegal tako na klasičen kot tudi modernističen stilni izraz, ki je jemal slogovne prvine tako v domači kot tudi širši evropski in neevropski umetnosti. Galerija Miha Maleš poleg kipov hrani tudi umetnikov avtoportret (1948) in nekaj dokumentarnega gradiva. Ob Savinškovih kipih iz zbirke galerije bodo na razstavi na ogled tudi dela iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto.

Kot enega ključnih slovenskih umetnikov Jakoba Savinška prepoznava tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, sicer dobra poznavalka kiparjevega življenja in dela, ki je odprla tokratno razstavo. »V komaj nekaj več kot desetletju je Savinšek ustvaril izjemen kiparski opus. Skupaj s svojim profesorjem Borisom Kalinom sta našla pot iz za predvojno obdobje značilnega monumentalnega kiparstva v novo smer, ki se je kasneje odrazila v slovenskem oziroma jugoslovanskem modernizmu.« Savinšek je odhajal tudi na študijska potovanja po evropskih mestih, doma je prejemal naročila za javne spomenike, med najbolj znanima sta zagotovo kipa Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu.

Na razstavi so v prvi sobi na ogled njegovi portretni kipi, v drugi risbe, v tretji pa mala plastika. Na stenah dela spremlja tudi njegova poezija. Ob razstavi, ki bo na ogled do pomladi, je izšel tudi katalog.