Petelinja pravda

Tunjiške zgodbe (14)

Še v času bivše Jugoslavije sta se dva tunjiška gruntarja prepirala, kje naj bi točno potekala meja med njunima parcelama. Prvi je trdil, da desno od debelega hrasta in da je ta hrast njegov. Drugi pa, da mu je že pokojni stari oče govoril, da je meja na drugi strani hrasta. Prepir je prerastel v pravi spor med družinama. Pa se je eden izmed njiju odločil in na semanji dan, ko je bil ravno v Kamniku, stopil na sodišče in hotel tožiti soseda, češ da si lasti njegovo zemljo. »Da,« pravi sodnik, »prav, kar najemite advokata, da vas bo zastopal, in skupaj vložita tožbo.« Tožnik gre samo preko ulice, kjer je imel svoj urad najbolj znani kamniški advokat. Najame advokata, ki mu ob plačilu nekaj na račun obljubi, da bo zadevo uredil, seveda v njegovo korist. Vesel, da bo končno prišla pravica na dan, se naš rojak poda v bližnjo gostilno pri Kendetu in se kar malo zapije.

Pa je naključje hotelo, da je prav enako mislil drugi sosed, le advokat mu je rekel, da ga ne more zastopati, ker ima že itak preveč dela. Napisal pa mu je priporočilno pismo za svojega prijatelja, prav tako uglednega pravnika v Domžalah, ki ga bo zagotovo zastopal, jasno v pošteni pravdi v njegovo korist. Priporočilo je vtaknil v kuverto, jo zalepil, nanjo pa napisal ime in naslov odvetnika v Domžalah. Tudi ta pravdar je bil prepričan, da je najmanj pol tožbe že dobljene, zato mora ta uspeh malo zaliti v že znani gostilni v bližini. V gostilni sta kot skregana sedela vsak v svojem kotu gostilne. Pa se je čas vlekel in oba sta bila že krepko v rožicah. Pa se je ta drugi spomnil, da bi le pogledal v pismo, kaj mu je advokat napisal kot priporočilo. Odprl je kuverto in prebral: »Spoštovani kolega! K meni sta prišla dva srborita petelina, enega oskubi ti, drugega bom pa jaz. Lep pozdrav!« Pa še podpis Kamničana je bil spodaj.

Od razočaranja je drugi tožnik priporočilo takoj strgal. Prisedel je k sosednji mizi, kjer je njegov sosed že kar malo čudno gledal. Naročil ga je še en liter za oba skupaj. Pozno zvečer sta menda objeta prepevala skozi kurjo dolino proti domu. Mejo sta menda sama rešila, pa še zastonj je bilo. Ko se je za primer izvedelo, je kar dobro vplivalo na pravdarje v vasi.