Vrt brez plevela

Rada vrtnarim, nikakor pa ne morem sprejeti priporočil, da je redno pletje vrta ljudem psihična sprostitev. Jaz v tem ne uživam. Srečala sem znanca, ki mi pripoveduje, da vrtnari brez plevela. Kar zastrigla sem z ušesi, kako je to sploh mogoče, saj je vendar plevel povsod. Najprej mi razlaga, kako je prišel do te informacije, šel je na tečaj, uredil grede in sedaj poskuša tudi sam vrtnariti brez plevela. Razloži prvo filozofijo, kako z vsakoletnim obračanjem zemlje (z lopatenjem) prinesemo plevel pravzaprav vedno znova na površje. Ko nosimo na kompost plevel in se ta razgradi v kompost, ki ga vrnemo na vrt, s tem prinesemo nova semena plevela nazaj v vrt. Kako bi torej človek presekal to verigo plevela, ki ga mečemo v kompostnik, v katerem nastane gnojilo, v katerem je pravzaprav »semenska banka« plevela? Prvi korak je kompostiranje listja. Kompostirati je treba samo listje (vendar ne orehovo, ta vsebuje tanin, pod orehom pa nič ne raste in tudi listje se ne razgradi). Včasih smo listje vozili v gozd, sedaj vse odpadlo listje preprosto poberemo s kosilnico. Kosilnica listje zmelje in ga »zbere« v svoji košari. Pripravili smo ločen kompostnik samo za kompostiranje drevesnega listja. Potresem ga s preparatom za hitrejše kompostiranje. Znanec dodaja tudi substrat, ki ostane od gojenja šampinjonov. Tega še nisem preizkusila. Kje naj bi človek dobil zadosti listja? Ljudje se različno znajdejo. Eden je prosil vrtnarja v parku, drug živi v bližini gozda. Listje bo hitreje razpadlo, če ga zmeljemo/zdrobimo, ni pa nujno, da bo kompost nastal že v prvem letu. Stare vrtne grede vseeno oplevemo in nanje naložimo nov kompost iz listja. Ta je zelo mehak in rastline preprosto plitvo zasajamo v ta novi kompost. Uporabimo zastirko (mrva, slama, miskantus, žaganovina), ki preprečuje izhlapevanje in rast plevela. Tako dobimo mehko zemljo, ki jo je enostavno obdelovati. Ko mi znanec vse to pripoveduje, ga poslušam z odprtimi usti. Vsemu prikimavam in se hkrati smejem sama sebi in svojemu vrtu. Moja zemlja je trda, zbita, veliko je plevela, s katerim se mučim in ga pulim ven. Mečem ga na kompost, ta kompost pa nazaj v vrt. Še nekaj mi predlaga. Poskusi postopoma, eno ali dve gredici, pa boš videla, kako se bo obneslo. Torej sedaj zbiramo listje v enem od kompostnikov. Gledam, kje v gozdu bo najlažje pristopiti do bukovega listja, ki bo najhitreje razpadlo, kakšne vreče si bom omislila, da se ne bodo takoj strgale, in kako mi bo eden od fantov pomagal s kosilnico drobiti listje, da bo hitreje preperelo. Vrt brez plevela, to je kakor da bi imela hišo brez prahu in umazanije. Kaj bi človek naredil, da bi to uspelo. Gotovo ni čarobne formule, zagotovo bom pa poskusila.