Z medaljo za zasluge je predsednik Borut Pahor odlikoval tudi dolgoletnega stalnega zunanjega sodelavca Gorenjskega glasa Mihaela Nagliča. / Foto: Primož Pičulin

Prejeli državna odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je na sredini posebni slovesnosti v Predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Medaljo za zasluge sta prejela Mihael Naglič in dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Miha Naglič je z Gorenjskim glasom začel sodelovati leta 1988, še vedno je v naši sredini in pravi, da smo »fajn sodelavci«. Njegov prvi prispevek za naš časopis je bil uvodnik o Prešernovem dnevu, s sodelovanjem z Gorenjskim glasom – še dobro se ga spominjamo tudi kot voditelja Glasovih prej – pa je posegel tudi v širši prostor zunaj Žirov. Zaključuje svojo novo knjigo Mihetov besednjak, v katerem bo veliko citatov iz njegovih člankov, objavljenih v Gorenjskem glasu.

Ljubljana – Medaljo za zasluge je Mihael Naglič iz Žirov prejel za dolgoletno raziskovanje krajevne zgodovine in narodno pomembno vrednotenje lokalne kulturne dediščine, dr. Zvonka Zupanič Slavec iz Kranja pa za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na področju zgodovine slovenske medicine. Red za zasluge je za izjemni prispevek k poznavanju in spoštovanju slovenskih gora ob stoletnici delovanja prejel tudi Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov.

Mihael (Miha) Naglič, kulturni delavec, profesor filozofije in sociologije, publicist, novinar in urednik, je svoje življenjsko poslanstvo in poklicno pot namenil domačim Žirem. »Življenje je namenil sistematičnemu delu in preučevanju posameznih domačih in celo svetovnih značilnosti v izvirno majhnem okolju ter s tem spletel zapis narodove zgodovine ... S svojim delovanjem je svoj kraj pomagal duhovno oživiti in poglobiti pripadnost domačiji kot vrednoto tudi pri drugih prebivalcih,« med drugim piše v utemeljitvi odlikovanja z medaljo za zasluge. Na Nagličevo pobudo je nastal zbornik Žirovski občasnik, »iskrive in domiselne, pa vedno poštene in na visoki strokovni ravni napisane prispevke je objavljal tudi v Gorenjskem glasu, Sobotni prilogi Dela in različnih publikacijah.« Dosegel je, da so objekti, na primer muzej, Žirovska pristava, Matevžkova hiša in nekateri drugi razglašeni za kulturne spomenike državnega pomena.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je doktorirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je predstojnica na Inštitutu za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti (MF) Univerze v Ljubljani, tudi redna profesorica na MF Univerze v Ljubljani. »Ob rednem pedagoškem delu je raziskovalka, ki v svoja dela iz zgodovine medicine, medicinske humanistike in kulturne zgodovine vnaša visoko strokovnost in iskreno navdušenje,« med drugim piše v utemeljitvi odlikovanja z medaljo za zasluge. Njen obsežni opus obsega znanstvene in strokovne monografije, znanstvene prevode, kataloge razstav, samostojne razstave in dokumentarne oddaje. Njeno življenjsko delo je obsežna znanstvena knjižna zbirka v štirih delih na 2500 straneh z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Zaradi sistematičnosti, privlačnih predavanj, številnih dodatnih dejavnosti in študijskih ekskurzij ter uvedbe študentskih koncertov je prejela priznanje Valentine Kobe, ki ga podeljujejo študenti. Aktivno je sodelovala tudi pri Unescovem projektu Umetnost v bolnišnici.

Državno odlikovanje red za zasluge so prejeli Zveza geografov Slovenije za raziskovalno in izobraževalno delo ter prispevek k slovenski narodni zavesti, Franc Testen za zasluge za prispevek k ugledu slovenskega sodstva ter Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov za izjemno delo in prispevek k spoštovanju in poznavanju gora. Delovanje skalašev na Slovenskem se je začelo z ustanovitvijo Turistovskega kluba Skala februarja 1921 v Ljubljani. Čas ustanovitve Skale je bil poseben čas. V dveh desetletjih do nove vojne so skalaši preplezali številne prvenstvene smeri pri nas, pa tudi drugje v Alpah, izdajali so knjige, pisali prispevke v planinske in druge revije, posneli prvi celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, vzgajali mlade v alpinizmu, jih učili smučanja, fotografije ter odnosa do narave in domovine in tako nadaljevati dela Kugyja, Tume in drugih ... »Slovensko gorniško izročilo in domoljubna zavest sta se v vrednotah in tradiciji Skale ohranila do danes.«