Korak bliže novi knjižnici

Po najbolj optimističnih napovedih naj bi v Škofji Loki v dobrih dveh letih postavili novo sodobno knjižnico, včeraj pa so predstavili izbrano natečajno rešitev.

Škofja Loka – Potem ko je bila pred tremi leti sprejeta odločitev, da bo nova Knjižnica Ivana Tavčarja imela prostore v stavbi nekdanje Name, so minuli petek v vhodni avli Občine Škofja Loka odprli razstavo natečajnih rešitev, včeraj pa so predstavili izbrano rešitev za enega najpomembnejših objektov v občini. »Verjamem, da bo z modernimi pristopi h kulturnemu centru, kar knjižnica zagotovo je, postala novo kulturno središče,« je poudaril škofjeloški župan Tine Radinja.

»Lokacija za Knjižnico Ivana Tavčarja je tako izjemna, da zagotovo potrebuje tudi izjemne arhitekturne rešitve. Mislim, da so pripravljavci gradiv razumeli prostor in ga znali nagovoriti v njegovi povezovalnosti med Šolsko ulico, Kapucinskim samostanom, osnovno šolo in starim mestnim jedrom. Bolj centralne lokacije v Škofji Loki ni, prav tako ni točke, mimo katere bi vsak dan šlo toliko ljudi kot prav tukaj. Tudi zato sta ta prostor in ta stavba izjemna, rešitve pa prinašajo nov dialog z vsem okoli stavbe,« je tudi povedal župan Tine Radinja, natečaj in delo natečajne komisije pa je predstavila vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana Bernik.

»Zaradi pomembnosti smo se v občinski upravi odločili, da bomo izvedli vabljeni, anonimni, projektni in idejni natečaj. K sodelovanju smo povabili šest predhodno preverjenih izdelovalcev, odzvalo pa se jih je pet. V natečaju smo določili, kaj želimo z njim pridobiti, to pa je predvsem celostna sanacija objekta bivše Name za potrebe ureditve knjižnice. Gre za statično, energetsko in oblikovno sanacijo. Dejavnost objekta bo pretežno knjižnična, poleg tega pa je pomembna tudi širša družbena dejavnost. Želeli smo združiti in povezati pomembne prvine tega prostora, poleg tega pa smo določili še nekatere zelo natančne pogoje, kot je, da bo investicijsko vzdrževanje enostavno in ekonomično. Prav tako je pomembno, da so pogledi odprti proti staremu mestnemu jedru, pa tudi da so prostori dobro oblikovani in da bo imela knjižnica tudi dodatne prostore, kot so kavarna s čitalnico, galerija, prireditveni prostor in terasa,« je povedala Bernikova in dodala, da so bili v strokovni komisiji štirje člani iz občinske uprave, štirje člani iz arhitekturne stroke, prav tako pa je bil tudi član iz knjižnične stroke. »Komisija je pregledala vse rešitve, jih ocenila in preverila, ali so bili upoštevani vsi pogoji. Na podlagi tega se je komisija odločila, da bo podelila prvo, drugo in tretjo nagrado ter dve priznanji. Rešitev, ki smo jo prepoznali kot zmagovalno, je to postala predvsem zaradi jasnega koncepta zasnove, drznosti oblikovanja ter premišljene obravnavane celote,« je poudarila Tatjana Bernik.

»Zelo sem vesel, da je bila tudi knjižnica povabljena k temu, da smo dali svoje mnenje in povedali svoja pričakovanja. To je bilo upoštevano tudi v razpisni dokumentaciji,« je dodal direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Matjaž Eržen.

Izbrano rešitev sta predstavila vodja biroja Void arhitektura Primož Žitnik in Mina Hiršman, ki sta pojasnila, da bo knjižnica funkcionalno ločena od bančne poslovalnice. Imela bo glavni vhod za obiskovalce s Kapucinskega trga, s ploščadi pred obstoječim objektom, in dodatni javni vhod iz predprostora osnovne šole na severni strani, ki se bo navezoval neposredno na otroški oddelek. Na stalno dostopnem mestu knjižnice v vetrolovu je predviden knjigomat za 24-urno vračanje knjig. Dostop do vseh prostorov knjižnice bo zagotovljen tudi invalidom in mamicam z vozički. V nadstropju bo večja zunanja terasa s pogledom na staro mestno jedro. Fasada je zasnovana iz nagubane samonosne steklene opne in zagotavlja kvalitetno osvetlitev, toplotno izolativnost in senčenje notranjih prostorov.

Ob načrtovanju naj bi bil projekt nove knjižnice vreden okoli pet milijonov evrov, kot je povedal Žitnik, pa se cene spreminjajo iz tedna v teden. »Sedaj je čas projektiranja, sledi objava javnega razpisa za izvajalca. Naša naloga je, da si zagotovimo tako evropska kot državna sredstva, ki bodo pomagala, da pride čim prej do realizacije. Z veliko mero optimizma bo to čez dobri dve leti,« je povedal župan Tine Radinja.