Enega največjih problemov na Pokljuki predstavlja neurejeno parkiranje. / Foto: Gorazd Kavčič

Le prizadevanja Bohinjcev niso dovolj

Prometna obremenitev Pokljuke je v času turistične sezone – kot se je pokazalo nedavno, pa tudi gobarske – izjemna. V Bohinju sicer že nekaj let intenzivno gradijo sistem javnega prevoza na planoto, a ključni so tudi vzpostavitev urejenih parkirišč, tudi v dolini, ter ukrepi občin Bled in Gorje, od koder na Pokljuko prihaja velika večina vozil.

Študija sicer med ukrepi posebno pozornost namenja ureditvi obstoječih parkirišč, ki so jih v času izdelave elaborata evidentirali več kot osemsto. Velika večina, okoli sedemsto, jih je na Rudnem polju, številna so neurejena, nekatera celo nelegalna.

Bohinjska Bistrica – Promet na Pokljuki narašča, zato je nujno, da se uredi parkirna politika, opozarja tudi študija, ki so jo pripravili v okviru projekta Vrh Julijcev in jo je potrdil bohinjski občinski svet. »Zavedamo se, da je Triglavski narodni park izjemno obremenjeno območje, predvsem v času poletne in zimske turistične sezone, zato so v študiji predlagani ukrepi nujni,« je poudaril vodja oddelka za varstvo narave v TNP Andrej Arih.

Andrej Arih iz TNP je tudi izrazil zadovoljstvo nad ukrepi, ki se že izvajajo: umirjanje hitrosti z nameščenimi prikazovalniki hitrosti na Rudnem polju, zapornice na posameznih odsekih gozdnih cest, nadzor nad upoštevanjem ureditev.

Posebej je poudaril sistem javnega prevoza na Pokljuko, ki ga je Občina Bohinj vzpostavila pred štirimi leti in dolgoročno velja za najprimernejšo usmeritev na obvladovanje prometa na Pokljuki.

Večina prometa iz Gorij in z Bleda

A dejstvo je, opozarja Jernej Vozel iz projektivnega podjetja PNZ, ki je pripravilo študijo, da večji del Pokljuke res sodi v občino Bohinj, večina prometa, kar osemdeset odstotkov, pa glede na rezultate dveh štetij v času izvedbe projekta na planoto prihaja iz Gorij in z Bleda.

Bohinjci so se sistematično začeli ukvarjati z organizacijo javnega prevoza na Pokljuko v letu 2018, iz leta v leto vzpostavljali več linij in posledično beležili skokovit porast prepeljanih potnikov.

»V lanski poletni sezoni je bil javni prevoz na Pokljuko vzpostavljen trikrat, letos pa štirikrat na dan; povprečno je bilo prepeljanih 123 potnikov, zaradi česar je bil prostor dnevno razbremenjen za od štirideset do petdeset vozil,« je poudaril Vozel in kot dodano vrednost navedel še letošnjo novost, to je možnost prevoza koles, ki so jih v posebni prikolici na Pokljuko prepeljali skupaj 567.

Parkirišča neurejena, celo nelegalna

Študija sicer med ukrepi posebno pozornost namenja ureditvi obstoječih parkirišč, ki so jih v času izdelave elaborata evidentirali več kot osemsto. Velika večina, okoli sedemsto, jih je na Rudnem polju, številna so neurejena, nekatera celo nelegalna.

Cilj je zmanjšanje števila parkirnih mest, predvsem ob gozdnih cestah, in zagotavljanje dodatnih mest ob državni cesti ter ureditev večjega zbirnega parkirišča ob glavni cesti obenem z ureditvijo dodatnega zbirnega parkirišča v dolini.

Zapornice, posebne cestnine ...

Predlogi gredo tudi v smeri vzpostavitve zapornic in plačevanja posebne cestnine, zmanjševanja hitrosti na območjih, ki so pomembna za ogroženega divjega petelina, in povečevanja frekvence javnega prevoza iz Bohinja – z obstoječih štirih na sedem linij dnevno. Vsekakor, je še poudaril Vozel, pa se mora okrepiti javni prevoz z Bleda in iz Gorij.