Smrdljivce lahko ta čas najdemo na fasadah hiš, balkonskih ograjah, oknih ... / Foto: Primož Pičulin

Nadležnih smrdljivcev vse več

Nadpovprečno topla leta pospešujejo tudi razvoj smrdljivcev. Nadležne žuželke te dni iščejo ugodne lokacije za prezimovanje, zato silijo v naše domove.

Če naletimo na smrdljivce, jih odstranimo nežno, saj med obrambo izločajo oster vonj.

Kranj – Na balkonskih ograjah, oknih in okenskih policah, fasadah hiš v teh dneh ne manjka t. i. smrdljivcev, kakor pogovorno rečemo ščitastim stenicam, ki so po videzu podobne hroščem in ob ogroženosti izločajo neprijeten vonj. Večinoma gre za rastlinske škodljivce, tople mesece preživijo v naravi, s približevanjem zime pa začnejo iskati lokacije za prezimovanje. Lahko se naselijo v roletah, manjših odprtinah fasade, med okenske okvirje …, marsikateremu pa se uspe izmuzniti tudi v notranje prostore stavb. »Kadar imamo tople jeseni, so te žuželke zelo aktivne, jih je pa letos veliko, saj jim je zelo ustrezalo izredno suho in vroče poletje, kajti prihajajo iz toplega okolja. To je tudi posledica podnebnih sprememb zaradi segrevanja, kar nam prinaša nove škodljivce, suša pa pospešuje njihov razvoj,« je pojasnila specialistka za rastlinsko pridelavo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Marija Kalan.

Vsako leto jih bo več

Med ščitaste stenice sicer sodi več kot štiri tisoč vrst žuželk, v Sloveniji je med najpogostejšimi zelena smrdljivka, pojavlja se sivi smrdljivec, v zadnjih letih pa se je razširila tudi marmorirana smrdljivka, tujerodna invazivna stenica, zaradi katere so zaskrbljeni v kmetijski pridelavi. »Marmorirana smrdljivka izvira iz vzhodne Azije, leta 2004 je bila naključno prinesena v Švico, v Sloveniji pa je bila prvič najdena leta 2017 na Goriškem. Do danes se je razširila po ozemlju celotne države in po petih letih jo že povsod močno zaznavamo. Bo pa teh škodljivcev vsako leto več, veliko zaporednih let je bilo nadpovprečno toplih, letos sta se nam podaljšala poletje in jesen in vse to godi razvoju marmoriranih smrdljivk. Če se bodo suha in vroča poletja nadaljevala, se bodo še bolj množile. Imajo enega ali celo dva rodova letno, če je jesen dolga in ugodna,« je pojasnila.

Skrbi jo tudi rast populacije invazivnih azijskih polonic, ki prav tako v tem času iščejo špranje in druga prezimovališča ter znajo v prihodnjih letih povzročati precej težav. »Videli bomo, kakšna bo situacija spomladi, ko bodo spet aktivne. Če zima ne bo preveč mrzla ali če prezimujejo blizu oken, pri katerih uhaja toplota, imajo boljše pogoje za preživetje. Isto velja za smrdljivce: zavlečejo se v razpoke ogretih hiš in stanovanj, tam otrpnejo in čez zimo počivajo.«

Škoda v poljedelstvu

Marmorirane smrdljivke se lahko hranijo na več kot tristo rastlinah. »Povzročajo predvsem škodo vrtnarjem na plodovkah. V poljedelstvu za zdaj tega še ne zaznavamo toliko, sicer pa živijo širše v naravi in se prehranjuje z listi različnih rastlin, jeseni pa iz narave začnejo pritiskati na lokacije, ki so toplejše, v glavnem na južne lege,« je pojasnila Kalanova.

Da bomo nadležnim smrdljivcem preprečili vstop v stavbe, ne bo odveč pogledati za morebitnimi odprtinami, skozi katere bi lahko prišli v notranje prostore, in jih odpraviti, pomaga tudi namestitev mrež proti insektom. Če kljub temu naletimo na smrdljivce, jih odstranimo nežno, saj med obrambo izločajo oster vonj.