Anton Justin / Foto: Nik Bertoncelj

Če ne bo medicinskih sester ...

... bodo bolnišnice zapirali, opozarja Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. V jeseniški bolnišnici iščejo vsaj šestdeset medicinskih sester. Optimizem pa vzbujajo podatki o vpisu, v jeseniški srednji zdravstveni šoli so letos napolnili vse tri oddelke, z vpisom so zadovoljni tudi na jeseniški fakulteti za zdravstvo.

Anton Justin, glavni zdravstvenik specialistične ambulantne dejavnosti v jeseniški bolnišnici, je po izobrazbi magister zdravstvene nege. Poklicno pot je začel v Kliniki Golnik, takrat je sicer delal kot vaditelj plavanja, a je staršem obljubil, da bo opravil vsaj pripravništvo. Izkazalo se je, da se je v poklicu 'našel' in da v delu uživa, posebej pa je zadovoljen, da mu poklic omogoča karierni razvoj, da se vedno nekaj dogaja, da ni dolgočasno.

Jesenice – »Situacija v bolnišnici je res težka, potrebe po kadru so velike in ves čas se 'vrtijo' razpisi. Ta trenutek bi potrebovali več kot šestdeset tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester, veseli bi bili, če bi jih dobili vsaj dvajset, trideset,« je povedala Mojca Strgar Ravnik, pomočnica direktorja Splošne bolnišnice Jesenice za področje zdravstvene nege. A kaj je razlog, da ni zanimanja za zaposlitev v bolnišnici? Poleg višine plače je eden od dejavnikov zagotovo delavnik, saj bolnišnice delajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu. A kot je dodala Strgar Ravnikova, se stanje vendarle izboljšuje, odziv na razpise je boljši kot še leto ali dve nazaj. Sama je tudi prepričana, da so poklici v zdravstveni negi poklici prihodnosti, ki omogočajo napredovanje, dodatno izobraževanje ...

Vpis je vse boljši

Da se bo kar osem učencev iz njihove šole jeseni vpisalo na srednjo zdravstveno šolo, je povedala svetovalna delavka na Osnovni šoli Koroška Bela Bernarda Hribar. »Fante privlači adrenalin, delo v reševalni službi, medtem ko dekleta omenjajo pomoč ljudem, dobra dela, ker je blizu fakulteta, razmišljajo tudi o nadaljevanju študija fizioterapije,« je povedala.

Mladi vse bolj prepoznavajo, da so to res poklici prihodnosti, na kar kaže tudi letošnji vpis v srednjo zdravstveno šolo na Jesenicah. Po besedah ravnateljice Monike Lotrič so z vpisom izjemno zadovoljni, napolnili so vse tri oddelke, tako da imajo kar devetdeset dijakov prvih letnikov.

Podobno zadovoljni z vpisom so na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, kjer imajo letno od štirideset do petdeset diplomantov zdravstvene nege. Dober je tudi vpis na fizioterapijo in magistrski študij, je povedala dekanja doc. dr. Sanela Pivač. A še posebej razveseljivo je, da prav vsi diplomanti takoj dobijo službo, še več, delodajalci celo 'čakajo' diplomante, da jih zaposlijo.

Vsi se zelo hitro zaposlijo

Temu pritrjuje tudi Uroš Kopavnik, direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje Kranj. Kot je povedal, je povpraševanje po poklicih v zdravstveni negi na Gorenjskem veliko. »Kdor pride v evidenco, se zelo hitro zaposli,« je povedal.

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, je menila, da je poklic medicinske sestre izredno cenjen med pacienti, a izjemno podplačan. Če ne bo medicinskih sester, bodo bolnišnice zapirali in ne bo niti javnega niti zasebnega zdravstva, je opozorila. Sama meni, da je to najlepši poklic na svetu in poklic prihodnosti. Da bi vanj privabili več mladih, pa bo potreben niz sistemskih ukrepov. Štipendije mladih glede na izkušnje ne privabijo, zato bi odločevalci morali razmišljati o drugem, denimo o stanovanjih, brezplačnem vrtcu ...

O vsem tem so govorili na nedavni okrogli mizi o kariernem razvoju mladih na Jesenicah. Projekt vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, sofinancirata pa ga občini Jesenice in Radovljica. Kot je dejala direktorica agencije Eva Štravs Podlogar, s projektom želijo ta lep, plemenit poklic in njegove priložnosti predstaviti mladim in tudi s promocijo poskrbeti, da se bo kriza na tem področju spremenila v priložnost.