En otok, dve državi

Najin ciprski dopust se je z zadnjimi izdihljaji bližal bridkemu koncu, ki sva ga dočakala, kot se za prvomajske dopustnike spodobi – s kratkim skokom v turško Kirenijo, nato pa z dolgim poležavanjem na peščenih plažah – ob hladnem sladoledu in s knjigo v roki.

Kirenija je obmorsko mesto na severni obali Cipra, ki je zaradi številnih hotelov, pestrega nočnega življenja in fotogeničnega pristanišča v centru opisana kot turistična prestolnica Turške republike Severni Ciper. Iz Ayie Nape, kjer sva preživela zadnje počitniške dni, vodi do Kirenije cesta mimo Nikozije, obvije grad Hilarion Kalesi in se spusti v kaotično mestno obrobje. Tu so cestni predpisi, ki so tako samoumevni na južnem delu, popolnoma odvečni. Kaos, v katerega sva zapadla zgodaj zjutraj, se naju je držal še dolgo potem, ko sva raziskovala trgovine z oblačili in slaščicami, iz katerih so naju nagovarjali vztrajni natakarji in vsiljivi trgovci.

Nedaleč od mesta se na vzpetini dvigajo ruševine samostana Bellapais, ki so ga na robu vasice Bellapais v 13. stoletju zgradili redovni kanoniki (krščanski duhovniki). Gotska cerkev iz 13. stoletja je najbolj ohranjen del samostanskega kompleksa. Temačna, vendar prijetno hladna notranjost s stenskimi poslikavami iz 15. stoletja se skozi dvojna vrata odpira proti dvorišču, ki ga omejujejo čudoviti oboki v gotskem slogu. Četudi niste navdušenci nad sakralno arhitekturo, pa je samostan vredno obiskati že zaradi razgleda proti Kireniji.

Čeprav kot najlepše plaže na otoku slovijo skriti peščeni pasovi na skrajnem severu, pa je vredno obiskati tudi plažo Nissi v bližini Ayie Nape in meni ljub zaliv Konnos. Nekje na sredi med obema, le korak stran od Nape, pa se v turkizno morje zareže polotok Greco, kjer mivko zamenja razbrazdana kamnita obala s klifi, globokimi jamami in skalnatimi mostovi. Naravni park sva z Nejcem raziskovala v poznih popoldnevih, ko je vroče sonce izgubilo svojo moč in sva se lahko sprehodila do svetilnika Cape Greco in skupaj z drugimi turisti iskala skalnati obok – most ljubezni.

Tedenski potep po Cipru je minil, kot bi trenil, in tako sva si obljubila, da se nekoč še vrneva in takrat pozornost posvetiva kaotičnemu, kulturno in zgodovinsko kompleksnejšemu, manj znanemu, a vseeno čudovitemu Severnemu Cipru.

(Konec)