Ker nekaterih zdravil ni mogoče dobiti le pri enem dobavitelju, so primorani kršiti zakonodajo, da lahko pacientom zagotovijo vsa registrirana zdravila. / Foto: LZS

Je tudi na Gorenjskem ogrožena preskrba z zdravili

»Nujno moramo rešiti problematiko nabave zdravil, sicer pacienti ne bodo več prejemali vseh zdravil,« Lekarniška zbornica Slovenije poziva ministrstvo za zdravstvo. Kako je s tem na Gorenjskem ...

Kot kaže, so na ministrstvu za zdravje pripravljeni poiskati sistemske rešitve. Na Lekarniški zbornici Slovenije upajo, da bodo lahko pri tem sodelovali.

Ljubljana, Kranj – »Nikakor si ne želimo, da bi bili primorani prenehati dobavljati zdravila, zato prosimo pristojne, predvsem ministrstvo za zdravje, da skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije najdejo rešitev za področje nabave zdravil, s katerimi bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev, hkrati pa ne bo motena oskrba pacientov z zdravili, javni lekarniški zavodi pa bomo zmožni delati zakonito,« je pred dnevi opozorila predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič.

Nekaterih zdravil ni mogoče dobiti le pri enem dobavitelju

Javni lekarniški zavodi imajo namreč že vrsto let težavo z izvedbo javnih naročil za dobavo zdravil. Težave pa izvirajo, kot je pojasnila Potočnik Benčičeva, iz nasprotujoče si zakonodaje, ki jo morajo pri svojem delu spoštovati javni zavodi. »Obstoječi zakon o javnem naročanju (ZJN) pravi, da imamo lahko samo enega, cenovno najugodnejšega dobavitelja. Ker nekaterih zdravil ni mogoče dobiti le pri enem dobavitelju, smo primorani kršiti zakonodajo, da lahko pacientom zagotovimo vsa registrirana zdravila.« Kot je še opozorila: »Kaznovani smo zaradi oddaje naročil za zdravila brez izvedbe ustreznih postopkov, izrečene so bile globe. To je popolnoma absurdna situacija. Naj zaradi neuspelih postopkov prenehamo izdajati zdravila ter ogrozimo zdravje prebivalstva?«

Na trg prihajajo nova zdravila ...

Kot je povedala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec, je problematika izvedbe postopka nabave zdravil po ZJN še širša. »Poleg navedenega je ZJN namenjen dobavi cenovno najugodnejšega zdravila med enakovrednimi, pri nas pa imamo sistem medsebojno zamenljivih, torej enakovrednih zdravil – in naša dolžnost po zakonu o lekarniški dejavnosti je, da nudimo vsa zdravila, ki so na našem trgu, in ne zgolj najcenejšega med enakovrednimi. Tu trčimo tudi na diskrecijsko pravico posameznika, da zavrne izdajo najcenejšega in doplača. Tretji velik problem pa je v tem, da je nemogoče opredeliti predmet javnega naročila, saj ne moremo vedeti, kaj bodo zdravniki predpisovali oz. kaj bodo pacienti potrebovali v naslednjih štirih letih. Na trg prihajajo nova zdravila, s trga odhajajo zdravila, spreminjajo se doktrine zdravljenja, pravila zavarovalnic ... Na opredelitev, da kupujemo zdravila za naslednja štiri leta, pa potencialni dobavitelji niso zmožni podati verodostojnih ponudb, zato konstantno vlagajo revizijske zahtevke, posledično pa DKOM tudi razpise razveljavi. Da ne govorim o tem, da lekarne sploh nismo končni plačnik zdravil ter da nikjer v EU nabava zdravil ne teče na način, da bi zunanja lekarna morala izvajati te postopke za nabavo.«

V prekrškovnem postopku

Tudi Gorenjske lekarne in Rakovčeva osebno so v prekrškovnem postopku. Obravnavo so že imeli in čakajo na odločitev sodišča. »Gorenjske lekarne smo leta 2012 izvedle postopek sklenitve okvirnega sporazuma za nabavo zdravil po ZJN in smo bili prepričani, da je vse v redu. Leta 2015 pa je Računsko sodišče izvedlo revizijo področja nabave zdravil in nam podalo negativno mnenje na ta postopek, zato smo takrat pooblastili zbornico za izvedbo skupnega razpisa in s tem je bilo računsko sodišče zadovoljno. Je pa Računsko sodišče že takrat opozorilo ministrstvi za javno upravo in za zdravje, da je treba urediti to področje, saj smo bili revidirani trije javni lekarniški zavodi, ugotovitve pri vseh treh pa so bile enake.«

Vsi pacienti imajo enake pravice

A tudi če že četrti ponovljeni skupni razpis tokrat uspe, bodo ostale različne cene za ista zdravila, opozarja Potočnik Benčičeva. »Dva dobavitelja pomenita najmanj dve različni ceni. Če bomo v naslednjem razpisu delili sklope še po zavodih, je to lahko 48 različnih cen za isto zdravilo. Najnižja cena pa postane veljavna cena. S tem vršimo pritisk na nižanje cen in sprožamo tveganje za umik zdravil s trga, predvsem tistih za redke bolezni.« Kar naj bi vodilo v neskladje z zakonodajo, ki ureja pacientove pravice, vsi pacienti pa imajo enake pravice.

»Nujno potrebujemo sistemske ureditve tudi tega področja,« je poudarila tudi direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec in dodala, da so cene zdravil sicer že tako regulirane, pogajanja o cenah pa pelje končni plačnik ZZZS. »Lekarne s cenami zdravil nimamo nič, ker zdravila nimajo marže – lekarna končnemu plačniku zdravilo obračuna po nabavni ceni. Storitve, ki jih ob izdaji zdravil lekarna dobi, pa so določene v Splošnem dogovoru, enako kot vse zdravstvene storitve.«