Medved v alpskem prostoru

Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tema 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora.

Bled – Rjavi medved je po besedah Klemena Jerine z Biotehniške fakultete UL v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. »V Sloveniji pa njegova številčnost že presega tisoč osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je povedal na zasedanju, ki je pretekli teden potekalo na Bledu. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete UL je udeležencem predstavil slovenske raziskave o številu in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihovo število je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zraslo za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana–Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.

Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti pa, kot je poudaril Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu, lahko lovci z monitoringom in raziskavami odigrajo pomembno vlogo. »Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom,« je dodal.

Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje populacije medveda, spremeniti. Sprašuje se, ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo. »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom,« je dejal. Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je še poudaril, da jih po ugotovitvi števila medvedov v Sloveniji čaka še večji izziv. »Ugotoviti moramo, kakšno je število, ki je razumno za sobivanje, torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali,« je pojasnil.