Zemeljski plin

Te dni smo v medijih lahko zasledili napoved ameriške multinacionalne investicijske banke in družbe za finančne storitve Goldman Sachs, da se bo v Evropski uniji cena zemeljskega plina, ki je po prekinitvi dobave ruskega plina v zadnjih tednih drastično zrasla, več kot prepolovila. Analitiki banke namreč pričakujejo, da bodo evropska skladišča zemeljskega plina do konca oktobra v povprečju 90-odstotno polna, kar naj bi še to zimo pripeljalo do velike pocenitve plina. Če je cena na nizozemskem vozlišču konec avgusta zrasla na neverjetnih 346 evrov na megavatno uro, naj bi ta z zdajšnjih približno 220–250 evrov padla na manj kot 100 evrov na megavatno uro.

Omenjena novica je morda na prvi pogled razveseljiva za vsakogar, ki za ogrevanje uporablja zemeljski plin, a kaj ko analitiki Goldman Sachsa predpostavljajo, da se naj bi to zgodilo šele do konca prvega četrtletja prihodnjega leta in ob predpostavki, da je pred nami zima z običajnimi vremenskimi pogoji. In še vedno naj bi bila cena višja od 73 evrov, kolikor trenutno znaša regulirana cena zemeljskega plina v Sloveniji.

Prav velik razkorak med borzno in regulirano ceno, ki bo zagotovo trajal še kar nekaj časa, v nezavidljiv položaj potiska dobavitelje plina v Sloveniji. Odpoved pogodb o dobavi plina, ki so jo v preteklih dneh prejeli vsi odjemalci kranjskega Domplana, ki zaradi cenovne nevzdržnosti s 1. novembrom ukinja dejavnost, je bila sicer za marsikoga presenetljiva, čeprav vsaj za poznavalce pričakovana. Kritje minusa med nakupno in prodajno ceno namreč ostaja na plečih dobavitelja in najbrž ni podjetja v Sloveniji, ki bi na dolgi rok želelo ustvarjati milijonsko izgubo.

Kranjska družba, ki je z dobavo plina individualnim strankam in skupnim kotlovnicam skrbela za ogrevanje več kot pet tisoč gospodinjstev in poslovnih prostorov, pa ni prva, ki je sprejela tako odločitev. Že avgusta je iz podobnih razlogov prekinitev dobave plina s 1. oktobrom napovedalo tudi Komunalno podjetje Velenje, o tem pa naj bi razmišljali tudi v Energetiki Celje. Če vlada ne bo ukrepala in pokrila izpada prihodkov zaradi regulirane cene, se zna zgoditi, da se bo kmalu vdal še kakšen manjši dobavitelj.

Menjava dobavitelja zemeljskega plina je načeloma podobno enostavna kot pri dobavitelju električne energije. V trenutno zaostrenih in predvsem negotovih razmerah pa se sprašujemo, kateri še delujoči dobavitelj si želi nakopati še dodatne tri milijone evrov izgube. Vsaj toliko naj bi je ob trenutni tržni in zamejeni ceni z dobavo plina pridelali v letu dni, so namreč izračunali v Domplanu.