Do zelene preobrazbe

Ali smo na pravi poti do zelene energetske preobrazbe, kaj aktualne razmere na energetskih trgih pomenijo za končne odjemalce in na druga vprašanja so prejšnji teden odgovarjali na strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije.

Bled – Minuli teden je pod naslovom Gradimo zeleno prihodnost na Bledu potekala sedma Strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije, ki jo organizirajo elektrodistribucijska podjetja, združena v gospodarskem interesnem združenju. Predavanja in razprave so se vrtele okoli poti do zelene preobrazbe, v luči aktualnega dogajanja pa so razpravljavci osvetlili tudi trenutno stanje na trgih in energetsko draginjo.

Gostje popoldanske okrogle mize so najprej odgovarjali na vprašanja, ali smo na pravi poti k zeleni prihodnosti. Kot je povedal strokovni direktor enote energetike na Slovenskem državnem holdingu Dejan Božič, v Sloveniji zagotovo gradimo zeleno energetsko prihodnost, o čemer pričajo tudi vlaganja elektrodistribucijskih podjetij. Da smo na pravi poti, se strinjajo tudi predsedniki uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki so sodelovali v razpravi. Na poti do ogljične nevtralnosti plin še vedno ostaja prehodni energent, a bo zaradi konflikta z Rusijo v prihodnje igral manjšo vlogo, kot je bilo prvotno predvideno, je prepričan Božič.

Večjo vlogo pa bo, kot kaže, igrala jedrska energija. »Jedrska energija ima nekatere slabosti, a glede na trenutno stanje je neizogibna in mislim, da predstavlja prihodnost za doseganje zastavljenih ciljev,« je povedal Aleksander Zupančič z Elektra Ljubljana, s čimer so se strinjali tudi ostali sogovorniki, oz. kot je dejal Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor: »Mislim, da ne bomo potrebovali le druge, temveč tudi tretjo jedrsko elektrarno.«

V luči zelenega prehoda je veliko govora o sončnih elektrarnah in drugih obnovljivih virih energije. Kot je že v pozdravnem nagovoru ob začetku konference povedal gostitelj, predsednik uprave Elektra Gorenjska Ivan Šmon, na prvo mesto postavljajo trajno energijo, ki pomeni tudi zavezo do okolja. V tej smeri bodo proizvajali električno energijo predvsem iz fotovoltaike in hidroenergije.

Kljub temu pa Šmon meni, da trend ne bo šel v smeri, da bo na vsaki strehi sončna elektrarna. »Imamo dobro omrežje, a ne moremo priključiti vsakega s sončno elektrarno,« pravi Šmon. Zakaj? »Ker je bil v preteklosti sistem načrtovan za drugačne razmere in tega se ne da spremeniti čez noč. Treba bi bilo izvesti nadgradnjo omrežja, za kar pa so potrebni viri, predvsem finančni,« je povedal in dodal, da nameravajo tudi v prihodnje investirati v infrastrukturo, pa tudi v znanje in digitalizacijo. Predvsem pa v ojačitev omrežja, ki bo sposobno prenesti povečano potrebo po električni energiji.

Kakšne cene električne energije lahko, glede na trenutne kaotične razmere na energetskih trgih, pričakujemo v prihodnje? Na to vprašanje razpravljavci niso imeli odgovora. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, je ukrepe vlade sicer označil kot ustrezne. A je opozoril, da bo treba varčevati pri porabi elektrike, tudi doma.

Po besedah Uroša Blažice, predsednika uprave Elektra Primorska, prihajamo v obdobje nevihte, »ki jo moramo preživeti s čim manj praskami«, in med črnimi scenariji sta možni tudi redukcija in motena oskrba. V teh primerih bo treba postaviti prioritete in najprej poskrbeti za fizične osebe. Kot je sicer dejal Ivan Šmon, pri Elektru Gorenjska sicer ne predvidevajo motenj v oskrbi z elektriko.