Šuštarsko nedeljo so tudi letos obiskali mnogi.

»Šuštarija« še vedno živi

Tradicionalna Šuštarska nedelja, s katero Tržič vsako leto obuja pretekle običaje in ohranja »šuštarijo«, je tudi letos privabila številne obiskovalce. Čeprav so v preteklosti tržiške ulice napolnile stojnice s slovenskimi in tujimi produkti, pa je bil letos poudarek prireditve predvsem na kvaliteti, in ne na kvantiteti.

Tržič – Že v četrtek so v Galeriji Atrij Občine Tržič odprli razstavo Ali je kaj trden most?, na kateri so predstavili igre in igrače preteklega časa. Vilja Lukan iz Tržiškega muzeja je pojasnila, da je prvotni namen razstave obuditi spomine na otroštvo in mlajši generaciji pokazati, kako so se igrali in zabavali včasih.

Na uradnem odprtju tržiškega praznika je podžupan Tržiča Nejc Perko zbrane popeljal po zgodovini šuštarskih nedelj, svoje misli pa je ubesedil tudi predsednik komisije za pobratenje Raymond Kuhn.

Prehod od globalnega k lokalnemu je bil dobro viden na stojnicah, te so namreč zapolnili samo slovenski izdelki. Aleš Kacin iz Žirov se je predstavil s tradicionalnimi, ročno izdelanimi čevljarskimi izdelki, s katerimi poskuša oživiti čevljarstvo. »Zelo me veseli, da se v zadnjih časih trendi obračajo v prid kakovostnih izdelkov in vse kaže na to, da se bo tradicionalno čevljarstvo kljub masovni produkciji vseeno ohranilo,« je pojasnil Kacin ter mimoidočim razložil tudi same postopke izdelave čevlja. Predstavila so se različna društva, med drugim je KUD Ampus, ki je zaslužen za postavitev luči na »gavge« v krožišču ob Sokolnici, koval kovance, ki so jih obiskovalci lahko odnesli domov kot spomin na Šuštarsko nedeljo.

Na angelsko nedeljo ste v Tržiču lahko dobili vse, od modnih dodatkov, oblačil, obutve do suhe robe in prehrambnih izdelkov slovenskih domačij. Prikrajšani pa niso bili niti ljubitelji kulturnega in etnografskega dogajanja, saj so v Atriju Občine Tržič pripravili prav posebno modno revijo z naslovom Modna revija malo drugače: Sloves nekdanjih obuval. Po modni brvi so se sprehodili člani Kulturnega društva Folklorne skupine Karavanke, ki so obiskovalce popeljali po časovni premici primernega oblačenja in obuvanja skozi zgodovino. Rek 'živeti na veliki nogi' je za nekatere tako končno dobil svoj pomen, saj so ustvarjalci pojasnili, da le-ta izvira iz poznega srednjega veka, ko je konica čevlja predstavljala statusni simbol. Daljša kot je bila, bolj pomemben si bil.

Za glasbeno popestritev so skrbeli Tilen Lotrič, Sounds of Slovenia trio in Ansambel Saša Avsenika.