Ogrevanje na pelete se draži
Lesnih peletov v zadnjem času primanjkuje, cene so poskočile. Če je bilo v lanski kurilni sezoni za tono treba odšteti okoli 275 evrov, je do maja cena narasla na 344, trenutno pa ponekod presega celo šeststo evrov.
V Sloveniji s peleti nismo samooskrbni. Proizvedemo jih med 150 in 160 tisoč ton, poraba pa nekoliko presega dvesto tisoč ton. Število proizvajalcev peletov sicer narašča, v letošnjem letu so jih na inštitutu evidentirali 23, a le eden od njih presega letno proizvodnjo petdeset tisoč ton, manjšina jih proizvede več kot dvajset tisoč ton, medtem ko ima večina manjše obrate, v katerih proizvajajo do pet tisoč ton peletov letno.
Težave na trgu peletov so širše in niso omejene le na Slovenijo. Tudi v Nemčiji in Italiji, ki je velika porabnica peletov, se srečujejo z višanjem cen.
Kranj, Ljubljana – Da so razmere na trgu lesnih peletov v zadnjem času kaotične, potrjujejo tako kupci kot prodajalci. Upravljavci spletnega primerjalnika cen peleti-ceneje.si so se denimo po osmih letih delovanja odločili, da stran ugasnejo, kot razlog pa so navedli izredne razmere na trgu, zaradi katerih se jim delovanje ne zdi več smiselno. V podjetju Energija narave iz Poljan nad Škofjo Loko so že pred časom na spletni strani sporočili, da zaustavljajo naročila in da nakupe omejujejo na štiri palete na gospodinjstvo. Že nekaj časa je polna tudi avgustovska kvota naročil, tako da bodo nova naročila sprejemali spet septembra, ko bo naročilo na gospodinjstvo omejeno na tri palete.
Veliko povpraševanje beležijo denimo tudi pri trgovcu s tehničnim blagom Merkurju, kjer sicer dodajajo, da bodo še naprej zagotavljali redno oskrbo z energenti, kupce pa usmerjajo tudi na druge možnosti energetskih rešitev, kot so denimo sončne celice in toplotne črpalke.
Peleti vse dražji
Gozdarski inštitut Slovenije od leta 2011 spremlja cene lesnih goriv na slovenskem trgu v začetku in ob koncu kurilne sezone. Kot kažejo podatki, se je cena za tono peletov, pakiranih v vreče po 15 kilogramov, v minulih letih ves čas gibala pod tristo evrov. Še oktobra lani je bilo denimo za takšno količino treba odšteti v povprečju 275 evrov, do maja letos pa je cena poskočila na 344 evrov oz. za 25 odstotkov, v primerjavi z majem 2021 pa za 28 odstotkov.
Prav zaradi trenutnih razmer bodo na inštitutu opravili tudi avgustovsko analizo cen, ki bo objavljena v prihodnjih dneh, kot pa kaže hiter pregled cenikov pri nekaterih trgovcih, cene že krepko presegajo petsto oz. ponekod tudi šeststo evrov.
Težave so večplastne
Za komentar razmer smo poprosili dr. Nike Krajnc, vodjo oddelka za gozdno tehniko in ekonomijo na gozdarskem inštitutu. »Težave na trgu peletov so širše in niso omejene le na Slovenijo. Tudi denimo v Nemčiji in Italiji, ki je velika porabnica peletov, se srečujejo z višanjem cen,« pojasnjuje sogovornica, ki dodaja, da gre del razloga iskati v razmerah v Ukrajini, od koder je uvoz otežen zaradi vojne, izvoz pa sta omejili tudi Srbija ter Bosna in Hercegovina.
V Sloveniji s peleti namreč nismo samooskrbni. Proizvedemo jih med 150 in 160 tisoč ton, poraba pa nekoliko presega dvesto tisoč ton. Število proizvajalcev peletov sicer narašča, v letošnjem letu so jih na inštitutu evidentirali 23, a le eden od njih presega letno proizvodnjo petdeset tisoč ton, manjšina jih proizvede več kot dvajset tisoč ton, medtem ko ima večina manjše obrate, v katerih proizvajajo do pet tisoč ton peletov letno.
»Proizvajalci so omejeni tudi z žagovino in tudi zato ne morejo na hitro povečati proizvodnje. V poletnih mesecih je aktivnosti v gozdovih manj, zato je manj tudi razreza na žagah. Več žagovine zato pričakujemo jeseni,« o tem, da se proizvajalci srečujejo tudi s pomanjkanjem surovine za izdelavo peletov, pravi Nike Krajnc.
Delež gospodinjstev, ki se ogreva na pelete, je v zadnjih letih rasel in po grobih ocenah trenutno obsega deset odstotkov. Večinoma gre za uporabnike, ki so v minulih letih na pelete prešli s precej dražjega kurilnega olja. »Če primerjamo cene peletov in kurilnega olja, se je prehod izplačal, drugače pa je denimo v primerjavi s toplotnimi črpalkami,« še dodaja sogovornica in pri tem poudarja, da si marsikatero gospodinjstvo stroške primarnega ogrevanja zmanjšuje z vgrajevanjem sobnih peči oz. kaminov na drva ali pelete.
O cenah v prihodnje
Pri ocenah, v katero smer se bodo cene peletov gibale v prihodnje, Nike Krajnc ostaja previdna: »Več bo jasno, ko se bo začela kurilna sezona. Če zima ne bo prehuda, bo tudi povpraševanje manjše in s tem tudi cene nižje. Veliko pa je odvisno tudi od tega, kaj se bo dogajalo z drugimi energenti, ceno elektrike in zemeljskega plina, kjer trenutno vlada precejšnja negotovost.«
V določeni meri bi moralo na cene vplivati tudi napovedano znižanje davka na dodano vrednost za energente (z izjemo kurilnega olja) z 22 na 9,5 odstotka. Ali se bo znižanje prelilo na potrošnike, pa sicer ni gotovo.
»Kurilna sezona, ki je pred nami, bo verjetno v marsičem prelomna. Pokazalo se bo namreč, kako se bodo oblikovale cene v prihodnje,« je zaključila sogovornica.