»Ne smemo dovoliti, da bi uvajanje novih tehnologij in digitalizacije povzročalo novo razslojevanje in diskriminacijo.« Slika je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Nočna mora starejših: digitalno do zdravnika

»Način komuniciranja med osebnimi zdravniki in njihovimi pacienti, v kakršnega nas sedaj silijo digitalne aplikacije, je popolnoma nehuman in s človeškega vidika tudi nevzdržen,« v javnem pismu opozarjajo na Sindikatu upokojencev Slovenije. V največjem gorenjskem zdravstvenem domu pa pojasnjujejo, da so se po začetnih težavah tako zdravstveni delavci kot pacienti navadili na novo aplikacijo in da večjih težav ni več.

»Takšen način komuniciranja med osebnimi zdravniki in njihovimi pacienti, v kakršnega nas sedaj silijo digitalne aplikacije, je popolnoma nehuman in s človeškega vidika tudi nevzdržen. Svetovni splet je dejansko javen, kljub vsem geslom in drugim varnostnim ukrepom,« opozarjajo na Sindikatu upokojencev Slovenije.

Luka Kristanc, vodja družinske medicine v ZD Kranj: »Po začetnih težavah smo se tako zdravstveni delavci kot pacienti navadili na novo aplikacijo, tako da v ZD Kranj večjih težav ne zaznavamo več. Nekih bistvenih razbremenitev v smislu zmanjšanja komunikacije na daljavo ali upada dnevnega števila telefonskih klicev ni, pravzaprav tudi niso bile pričakovane.«

Ljubljana, Kranj – Kot je pojasnila predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković, so pregledali nekatere spletne strani zdravstvenih zavodov in ugotovili, da je dostop do osebnega zdravnika po novem možen le s pomočjo portala za paciente. Na teh portalih je izrecno poudarjeno, da stiki po elektronski pošti niso več mogoči. Na portal se je mogoče registrirati v dveh fazah: najprej z enim od digitalnih potrdil, nato pa še z dvofaktorsko avtentifikacijo. »Oprostite, tudi jaz, ki se imam za digitalno pismeno, se na teh portalih nisem znašla.« Takšno ureditev v zdravstvenem sistemu v sindikatu razumejo le tako, da želi država starejše odvračati od obiskov pri osebnem zdravniku. »Številni naši člani in drugi starejši opozarjajo, da so portali za prijavljanje k osebnemu zdravniku 'kompletno neprijazni',« je povedala Ćetkovićeva.

Opozarja je tudi, da so starejši vse bolj odrinjeni na rob družbenih dogajanj. Kot je ponazorila, po njim dostopnih podatkih v Sloveniji samo 51 odstotkov ljudi v starosti od 65 do 74 redno uporablja internet, pametne telefone pa ima zgolj 58 odstotkov starejših v tej starostni skupini.

Dosegljivost po telefonu

Predsednica Komisije za zdravstveno in socialno politiko pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Rosvita Svenšek je povedala, da je sicer e-naročanje na pregled dobrodošlo, tako za izvajalce zdravstvenih storitev kot tudi ljudi, saj za to porabijo precej manj časa. »Vendar digitalizacija za starejše predstavlja problem, ki je celo nepremostljiv v predelih Slovenije – v t. i. sivih conah, kjer internetna povezava ni možna.« V ZDUS, kot je poudarila Svenškova, je upokojencem treba zagotoviti enakopravnost. »Dostopnost po telefonu ali pa fizični obisk v ambulantah osebnih zdravnikov predstavlja od kovidnih časov dalje velik problem, ko so bile ambulante zaradi preprečevanja širjenja okužbe praktično zaprte.« Zahtevajo spremembo pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah v delu, ki se nanaša na telefonsko naročanje pri osebnem zdravniku s črtanjem možnosti avtomatskih odzivnikov. »Ker gre v splošnih ambulantah za prvi kontakt ljudi z zdravstveno službo, morajo biti dosegljivi ljudem ves ordinacijski čas. Marsikdaj gre za nenadno nepričakovano stisko oz. zdravstveno stanje človeka, ko je nujen takojšen pogovor z izbranim osebnim zdravnikom. Takrat ljudem v primeru nedosegljivosti (v tistih dveh urah dnevno, ko kličejo vsi) tudi povratni klic prav nič ne pomaga.« V ZDUS so še prepričani, da v osnovni zdravstveni dejavnosti pri osebnih zdravnikih naročanja praviloma ne bi smelo biti.

Gospodar zdravja

Luka Kristanc, vodja družinske medicine v največjem gorenjskem zdravstvenem domu (ZD) v Kranju, kjer so za naročanje pri osebnem zdravniku uvedli aplikacijo Gospodar zdravja, je pojasnil, da sta poglavitni prednosti prehoda s klasične elektronske pošte na sodobnejše digitalne metode komunikacije med pacienti in zdravniki predvsem dve: »To je zaščita pred vdori od zunaj in večja strukturiranost izmenjave informacij. Po začetnih težavah smo se tako zdravstveni delavci kot pacienti navadili na novo aplikacijo, tako da v ZD Kranj večjih težav ne zaznavamo več. Nekih bistvenih razbremenitev v smislu zmanjšanja komunikacije na daljavo ali upada dnevnega števila telefonskih klicev ni, pravzaprav tudi niso bile pričakovane. Fizični pregled in telefonski posvet ostajata temeljna stika med pacientom in zdravnikom, pisna komunikacija oz. pošiljanje dokumentov pa sta sedaj tudi sprejemljivo urejena.« Kot je še pojasnil Kristanc, starejši pridejo v stik z njimi večinoma po klasični metodi; po telefonskem naročanju ali pa se pojavijo pred vrati, »slednje sicer ni zaželeno«. »Pri uporabi Gospodarja zdravja si pogosto pomagajo z mlajšimi (z otroki, vnuki, prijatelji ...). Neodgovorjene klice še vedno vračamo, se pa pričakuje od pacientov, da so pri klicanju vztrajni in da ne obupajo po enem samem klicu,« je sklenil Kristanc.

Razvoja ni mogoče ustaviti, a vendarle ...

Predsednica Sindikata upokojencev Slovenije pričakuje, da bodo zdravstveni zavodi zagotovili, da ob uvajanju novih tehnologij ne bodo opuščeni vsi komunikacijski kanali in klasični dostopi do vseh storitev, ki so potrebne ljudem. »Razvoja prav gotovo ni mogoče ustaviti, treba pa je zagotoviti, da lahko starejši uresničujemo svoje pravice tudi na klasičen način.«