Tudi velikim in bogatim ne more biti dovoljeno vse

K pisanju tega »odmeva« sta me spodbudila odlična in pomembna članka Zlatka Kavčiča z zgornjim naslovom. Čestitam, gospod Kavčič! Blejsko igrišče za golf je verjetno eno najstarejših igrišč v Sloveniji in verjetno tudi najlepše. Domačini smo ga imeli za svojega, nikoli nismo motili golfistov in smo na igrišče zahajali šele, ko se je končala sezona golfa. Jeseni in spomladi, ko ni bilo golfistov, smo se sprehajali po travnikih, občudovali srne, venec gora, ki ga obkrožajo in uživali v spokojnem miru. Ko je zapadel sneg, pa smo na njem uredili tekaške proge.

Prišli so novi lastniki, z njimi okoli celotnega igrišča visoka žična ograja in zaprta najbližja pot med Vrbo in Bledom. Ko sem stal ob tej ograji, sem bil prizadet, saj sem se počutil ponižan kot domorodec v neki zaostali afriški državi, ki stoji pred visoko ograjo svojega gospodarja, ki se boji, da ga bo okradel ali pohodil njegovo lepo negovano travo. Visoka ograja in javna pot, ki so jo zaprli novi lastniki in ki so jo od nekdaj uporabljali domačini, da so hitreje prišli na Bled in do svojih zemljišč, kaže njihov odnos do prebivalcev Dežele in blejskega turizma. Prav sedaj zaprta pot je »ventil«, ki omogoča avtomobilom, ki prihajajo iz smeri Bleda v primeru nesreče na glavni cesti med Bledom in Lescami, nadaljevanje vožnje proti Ljubljani, zato je nujno, da je prosto prehodna za avtomobile in da novi lastnik cestno zapornico odstrani. 63. člen Ustave dopušča, da se lastnina v primeru, da gre za javno korist, tudi odvzame. Strinjam se z gospodom Kavčičem »da moramo preprečiti neprimerna dejanja samopašnežev« in njegovim mnenjem, da se »tako verjetno ne bi obnašali vplivneži z Golf igrišča, če bi živeli med nami«.

Ne vem, kdo je lastnik Golfa, niti ne vem, kdo ga je prodal, vem pa, da je blejsko turistično strukturo osiromašil za pomemben turistični objekt.

Z visoko žično ograjo obdano igrišče za golf je tujek v tej čudoviti skladni pokrajini.

Avgust Mencinger, Radovljica