Kranjčanka Jožica Puhar je bila političarka in diplomatka, tudi ministrica za delo, zdaj je podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. / Foto: Tina Dokl

Ali upokojenci potrebujejo le pametni telefon

Kako dogajanje z digitalnimi boni komentirajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije? Kakšna digitalna znanja in opremo v resnici potrebujejo starejši in na kakšen način bi država morala pomagati pri njihovem digitalnem izobraževanju? Pogovarjali smo se s podpredsednico zveze Jožico Puhar, ki je zadolžena tudi za področje digitalizacije.

Kako v zvezi upokojencev komentirate dogajanje v zvezi z digitalnimi boni za upokojence? Tudi mnoge vaše člane je način zbiranja prijav zelo razburil ...

To je eden od premalo domišljenih, predvsem pa javnosti preslabo predstavljenih projektov v času zaključevanja vladnega mandata v prejšnjem sestavu. V zvezi smo spremljali nastajanje Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in nanj dali tudi svoje pripombe. Tu pa se formalna vloga zveze zaključuje, saj nismo sodelovali pri razpisu za izobraževalne organizacije, njihovi izbiri, načinu obveščanja … Skozi vprašanja naših članov in članic pa smo ugotovili, da obstajajo številne nejasnosti in napačna razumevanja. K zmedi in nerazumevanju celotnega projekta so pripomogli tudi površni informativni prispevki v medijih in komercialno reklamiranje možne vnovčitve digitalnih bonov s strani ponudnikov digitalne opreme. V zvezi smo pripravili pojasnila za naše funkcionarje na terenu, da bi ti lahko pravilno odgovarjali na vprašanja članov in tudi povedali, da to ni naš projekt. Radi bi preprečili mešanje zadev, saj ima ne nazadnje tudi naša zveza v letošnjem programu izobraževanje za uporabo digitalnih sredstev.

Kakšna digitalna znanja pa v resnici potrebujejo upokojenci? Je to poznavanje aplikacij za uporabo pametnega telefona, brskanje po internetu?

Potrebujejo praktična znanja za uporabo pametnega telefona, pošiljanje in sprejemanje e-pošte, znanje za iskanje informacij po internetu, da se lahko prijavijo za pridobitev raznih dokumentov na uradih in zavodih, ki poslujejo na elektronski način, da si kaj kupijo po internetu ... Na kratko: potrebujejo znanje za e-storitve: e-upravo, e-zdravje, e-bančništvo ... To je posebej pomembno v odročnejših naseljih, kjer v zadnjih letih nimajo več niti banke, pošte in drugih storitev. Za tiste, ki se z napravami še niso srečevali, je pomembna tudi uporaba tipkovnice, osnovni ukazi in orientacija v računalniku in na telefonu.

In kakšno elektronsko opremo potrebujejo?

Mnogi že uporabljajo pametne telefone, tablice, standardne in prenosne računalnike. Za bolj ambiciozne, ki se vključujejo na razne povezave, sodelujejo na organiziranih dogodkih ali spremljajo informativne programe, so koristne tudi slušalke in mikrofon. Ob tem pa je nujno še nekaj: pokritje celotnega območja Slovenije z internetnim signalom, saj imamo še vedno okoli dvajset odstotkov 'belih lis'.

Kako bi po vašem mnenju država morala pomagati upokojencem na področju digitalnega izobraževanja?

Predvsem je treba vključiti starejše oziroma njihove predstavnike v javno obravnavo novele zakona, ki se po napovedih ministrice že pripravlja. Primerno bi bilo tudi subvencioniranje usposabljanja in nakupa opreme. Posebej pomembno je to lahko za tiste, ki živijo sami in nimajo pomoči otrok ali vnukov, in za tiste, ki imajo nizke pokojnine. Mogoče bi tako res dosegli pravično digitalno vključenost starejših.

Kako digitalno pismeni so sicer slovenski upokojenci?

Po nekaterih podatkih v Sloveniji samo 51 odstotkov ljudi v starosti od 65 do 74 let redno uporablja internet. Pametne telefone ima 58 odstotkov starejših v tej starostni skupini. Podatkov za starejše od 74 let pa sploh ni. Statistika tu odpove …