Rada rešuje križanke

Kranjski župan Matjaž Rakovec je prejšnji teden ob stotem rojstnem dnevu osebno čestital Mariji Zakotnik iz Kranja in ji po tradiciji izročil častno listino Mestne občine Kranj.

Marija Zakotnik se je rodila 9. avgusta 1922 na Dobravi pri Črnučah. V družini Bizjak je bilo pet otrok, Marija je bila najmlajša in edino dekle. Živeli so skromno, oče je bil cestar, mati pa je na trgu prodajala borovnice in gobe, ki so ji jih pomagali nabirati otroci in si na ta način zaslužili za čevlje.

Po končani osnovni šoli se je šolala za šiviljo v Ljubljani, tik pred koncem šolanja pa se je začela vojna. Ker so bili bratje aktivni pri organizaciji odpora, se je morala družina preseliti na Trojane.

Moža dobila v partizanih

Bratje in Marija so se že leta 1941 vključili v partizanske vrste. »Bila sem še zelo mlada. S kolesom sem vozila pošto s Trojan v Celje in obratno,« se spominja. Najstarejši brat Janez je bil ubit že oktobra 1941 in je narodni heroj. Marija se je nato s starši umaknila na Kočevsko, kjer so jo leta 1942 zajeli italijanski vojaki. Deportirali so jo v italijanske zapore. Ob kapitulaciji Italije je bila osvobojena, se vrnila na Kočevsko in spet med partizane.

Med partizani je spoznala tudi svojega moža Staneta oziroma Johana, kot so mu rekli. Tudi poročila sta se v partizanih, njuna poroka je bila celo ena prvih partizanskih porok. »A ta poroka uradno ni veljala, zato sva se morala kasneje še enkrat poročiti v Škofji Loki,« je pojasnila Marija.

Johan je bil sicer s srcem oficir, a so ga kasneje zaradi invalidnosti odpustili. Že med vojno je bil namreč ustreljen v kolk in so ga odpeljali na zdravljenje v Italijo, kjer je toliko okreval, da je lahko hodil, pojasni Marija.

Blagajničarka v kranjski Delikatesi

Dokler je bil mož oficir, so ga večkrat premestili, tako sta se selila od Beograda in Labina do Ilirske Bistrice in Kranja. V Kranju se je Johan zaposlil v Iskri, Marija pa kot blagajničarka v Delikatesi v centru Kranja, kjer sta sprva tudi živela. Ko se jima je rodila hči, se je družina preselila v boljše stanovanje na Kidričevi cesti.

Želela je videti svet

Marija je v Delikatesi delala dvajset let. Vedno je bila dobre volje, rada je poklepetala s strankami, smo izvedeli. Leta 1964 je ovdovela, s hčerko sta živeli sami, a optimizem je ni nikoli zapustil. Po upokojitvi jo je razveseljeval vrt, rada je pletla, še dolga leta si je šivala krila in bluze. S hčerko Mojco sta šli tudi na nekaj potovanj, vedno si je želela ogledati svet.

Že nekaj let jo razveseljuje pravnukinja, še vedno pa uživa v reševanju križank. Živi na svojem domu, ker težje hodi, sicer potrebuje nekaj pomoči, a se trudi skrbeti zase in za svoje rožice.