Predsednik republike Borut Pahor je v počastitev praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom tudi položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih. / Foto: Bor Slana (STA)

Od Slovenije terjajo pol milijarde evrov

V Prekmurju praznovali

V sredo smo zaznamovali dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, s katerim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, ko so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matični domovini. Na osrednji slovesnosti, ki je v Črenšovcih potekala v torek, je predsednik republike Borut Pahor v nagovoru poudaril, da »na mnoge stvari nimamo odločilnega vpliva, za eno stvar pa smo odgovorni popolnoma sami – za skrb za skupnost, narodno in državljansko«. Kot je dejal, so praznovanja avtentičen izraz naše povezane skupnosti, odgovornost za negovanje in krepitev te skupnosti, narodne in državljanske, pa je skupna. »Slovenci smo majhen narod in Slovenija je v zemljepisnem smislu relativno majhna država. Vendar smo nacija in imamo suvereno državo, to najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje,« je tudi dejal in dodal, da razdrobljena, globoko sprta in celo razklana skupnost v morebitnih usodnih razmerah pomeni resno nevarnost za narodni in državljanski obstoj in napredek, kar smo izkusili na lastni koži sredi prejšnjega stoletja v času druge svetovne vojne in neposredno po njej. Predsednik vlade Robert Golob pa je v poslanici zapisal, da je bila združitev podlaga za novo poglavje v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju Prekmurja. »Čas, v katerem si je Evropa celila rane po uničujoči prvi svetovni vojni, je hkrati ponudil prostor za bolj trajne in pravične rešitve na vedno zapletenem evropskem zemljevidu. Priložnosti, da z našimi prekmurskimi rojaki za vselej zaživimo združeno, v enotni državi, si na pariški mirovni konferenci nismo pustili vzeti.«

Slovenija pred novo arbitražo

Britanska družba Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenija sta pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu sprožila arbitražni postopek v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Sloveniji očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini, nastalo škodo pa ocenjujeta na več kot petsto milijonov evrov. Postopke za začetek odločanja v sporu proti Sloveniji pred arbitražnim sodiščem so v Ascent Resources začeli julija 2020, začetek postopka arbitraže pa so napovedali spomladi 2021, potem ko je Slovenija zavrnila sporazumno rešitev spora s sklenitvijo poravnave. Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Maja letos pa je začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga.

Oštevilčenje kurirjev Wolta in Glova

Zaradi številnih pritožb Ljubljančanov nad prometnimi prekrški, ki jih storijo pri dostavi hrane, so se v prestolnici v dogovoru s podjetjema Wolt in Glovo odločili, da morajo njuni kurirji odslej nositi identifikacijske številke, ki naj bi olajšale sankcioniranje v primeru neprimerne vožnje. Do rešitve so kritični v sindikatu Mladi plus in drugih sindikatih, ki županu Zoranu Jankoviću očitajo, »da mesto podreja profitnim interesom in izkoriščevalskim korporacijam, ki ne zaposlujejo ljudi«. Če bi imeli kurirji dostojne pogoje za opravljanje svojega dela ne glede na to, koliko dostav s kakšnimi razdaljami opravijo, ne bi bili prisiljeni v hitenje na cesti, so opozorili v sindikatu Mladi plus. Od Wolta in Glova zato zahtevajo, da uredita dostojne delovne pogoje in plačilo za vse, ki pri njih opravljajo delo, od ljubljanske občina pa, da poskrbi za dostojno bivanjsko okolje z urejeno kolesarsko infrastrukturo.

Izgubil denarnico s ponarejenim denarjem

Ob izgubi denarnice smo po navadi veseli že, če jo njen najditelj na kakršenkoli način vrne vsaj z vsemi osebnimi dokumenti in karticami v njej, če pa je v vrnjeni denarnici tudi ves denar, pa še toliko bolj. Prav nič pa pred dnevi ni bil vesel Velenjčan, čigar izgubljeno denarnico je pošteni najditelj prinesel na policijsko postajo. Policisti so namreč ugotovili, da so bili v denarnici ponarejeni bankovci v vrednosti 1200 evrov. V kasnejši hišni preiskavi pri osumljenem Velenjčanu pa so našli dodatne ponarejene bankovce v skupni vrednosti 2800 evrov. Sledi kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja ponarejanje denarja, za kar osumljencu grozi zaporna kazen od šest mesecev do osem let.