Malo mladih, malo kadra

V začetku leta je bilo prebivalcev, starih od 15 do 29 let, 308 tisoč oz. 15 odstotkov manj kot leta 2012. Število starejših od 65 let se na drugi strani povečuje, danes jih je že 136 tisoč več kot mladih, kažejo podatki Statističnega urada, ki so jih objavili ob petkovem dnevu mladih.

Spremembe v starostni piramidi družbo postavljajo pred številne izzive, ki pa jih v Sloveniji še nismo konkretneje naslovili. Manj mladih pomeni tudi manj domače delovne sile, zato se podjetja zatekajo k zaposlovanju tujcev. V času, ko beležimo rekordno zaposlenost in je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih najmanj brezposelnih doslej, o težavah delodajalcev poslušamo vse pogosteje. A država se odziva počasi, postopki zaposlovanja tujcev se vlečejo več mesecev, kar nas postavlja v slabši položaj v primerjavi z mnogimi drugimi državami.

Tujci pri nas sicer predstavlja približno osmino delovno aktivnih. Večinoma prihajajo iz balkanskih držav, iz katerih črpajo tudi druge evropske države, zaradi česar se t. i. balkanski bazen prazni. Delodajalci se zato ozirajo po delovni sili tudi iz bolj oddaljenih držav, kar pa prinaša nove izzive – denimo učinkovito integracijo delavcev in njihovih družin, ki prihajajo iz kulturno drugačnih okolij.

Konec julija smo na okrogli mizi o zaposlovanju tujcev, ki jo je organiziral Gospodarska zbornica Slovenije, slišali, da brez tujih delavcev ne bo napredka in blaginje. Tudi zato je hiter in učinkovit sistem zaposlovanja tujcev nujno potreben, a prav tako tudi nadzor, ki bo preprečeval zlorabe, ki so tudi v zadnjem času odmevale v javnosti.

Hkrati pa je seveda nujno potrebno izkoristiti vse potenciale domače delovne sile, od spodbujanja delovno sposobnih, ki ne želijo delati, do vračanja domačih kadrov, ki si kruh služijo v tujini. Dobrodošla bi bila davčna razbremenitev plač, a gredo predlagane vladne spremembe na tem področju ravno v obratno smer, opozarjajo delodajalci.

Gospodarstveniki si želijo tudi več sodelovanja s šolstvom, ki bo izobraževalo kadre, ki jih pri nas potrebujemo. Tudi po vzoru škofjeloškega šolskega centra, kjer vsako leto velik del dijakov usmerijo v vajeniški sistem in tako mladim že zelo zgodaj zagotovijo stik z delodajalcem, tem pa mlado delovno silo v poklicih, kjer kadrov primanjkuje. A kot smo slišali na nedavnem Festivalu vajeništva, se tudi ta dokazano dober sistem še vedno srečuje s povsem neprimernimi stereotipi.

Pravijo, da svet stoji na mladih. Ti pa upajo na ukrepe, ki bodo reševali izzive, ki jih prinašata sedanjost in prihodnost in bi jih morali pravzaprav reševati že včeraj.