Vzpon na Bobotov kuk

Nacionalni park Durmitor leži na severovzhodnem robu Črne gore, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. Območje gorskih masivov je pred milijoni let preoblikoval ledenik, številne podzemne vode ter reke – Komarnica na jugu, Piva na vzhodu in Tara na severu. To Dinarsko gorstvo je raj za pohodnike, smučarje, plezalce, celo kolesarje in ljubitelje vodnih športov, ki se lahko preizkusijo v raftanju na reki Tari ali v adrenalinskem soteskanju v kanjonu Nevidio na reki Komarnici.

Z Nejcem v Durmitor prispeva v poznih popoldanskih urah, ko se poletna vročina že izgublja za visokimi vrhovi in se na zelenih travnikih rišejo dolge sence. Vse je tako slikovito – ozka cesta, ki se po planotah vije mimo pašnikov, obkroža vznožja zašiljenih dvatisočakov in moti mir v gostih gozdovih, pa pašniki z drobnico, sinje modro nebo in samotne pastirske kolibe. »Kot iz razglednice,« si mislim, ko uro kasne sedim ob podstrešnem oknu najinega apartmaja in opazujem mavrico, ki jo je za sabo pustil popoldanski naliv. V Javorjah, kjer bivava, naju sprejmejo z odprtim gostoljubjem, skuhajo nama močno turško kavo in postrežejo z nasveti in predlogi za raziskovanje okolice.

Naslednje jutro vstaneva zgodaj, v nahrbtnike natlačiva malico ter se odpraviva proti najvišjemu črnogorskemu vršacu. Bobotov kuk je 2523 metrov visok vrh, ki skupaj z Bezimenim vrhom in Djevojko tvori veliko gorsko steno, nekakšen naravni amfiteater, ki objema dolino Škrke, v kateri se zrcalita Veliko in Malo Škrčko jezero. Vzpon s Sedla (1907 m n. m.) ni naporen: številne manjše doline se menjavajo z zelenimi travnatimi preprogami in gorskimi očmi, kot so tu poimenovana ledeniška jezera. Po dobrih dveh urah hoje že stojiva na skalnatem vrhu in občudujeva razgled na najlepši del pogorja Durmitor.

Popoldan naju preseneti z vročim žgočim soncem, ki kljub visoki nadmorski višini ne prizanaša, zato se prijetno utrujena zatečeva v Žabljak. Majhno središče nacionalnega parka s številnimi restavracijami, možnostmi za namestitve in nekaj trgovinami nikakor ni turistična past, ampak prijetno mestece, ki odraža prijaznost in gostoljubje črnogorskega naroda. Dobre tri kilometre iz mesta leži na višini 1400 metrov čudovito Črno jezero, ki na jezerski gladini odseva vrhove smrekovega gozda in skalnate masive nad njim. Okoli jezera je urejena 3,5 kilometra dolga sprehajalna pot, obsežna jezerska obala pa nudi številne samotne kotičke za poležavanje, branje, plavanje in veslanje. Tudi midva sva se zleknila v gosto senco smrekovega gozda in preživela popoldan ob jezeru ter tkala načrte za prihodnje dni. (Se nadaljuje)