Črna gora

V Črni gori smo v kraju Plav obiskali naše sosede. Pri dvajsetih letih sta prišla v Kranj, se zaposlila in opravila 40 let delovne dobe. Sedaj poletja in jeseni preživita v Plavu, ki je gorski kraj na meji med Kosovom, Črno goro in Albanijo, čez zimo sta na Suhi. Povsod imata svojo hišo. Tukaj so otroci z družinami, v Črni gori so bratje, sestre in rodna zemlja. Težko se opredelita, kje je njun dom. Vedno bolj ju vleče nazaj. Peljala sta nas v kraje njunega otroštva. Visoko v planinah, kjer so bile staje in ovce. V eni od staj sta se rodila, tam preživela mladost, nabirala borovnice in predelovala volno. Na neki točki sta se odločila, da gresta. S trebuhom za kruhom, z vrečko v roki. Take odločitve nikoli niso bile in nikoli ne bodo lahke. Lažje življenje na tujem nam lahko zagotovi edino znanje. Bolj kot je specializirano in redko, lažje nam je. Beseda nam je zastala, v grlu cmok, onemiš, kako težko so živeli. S konji so prinesli vse, česar niso pridelali na planini. Narava je neokrnjena. Hridsko jezero in Prokletije, kot bi stopil v drug svet, kjer govorijo le še vile in škratje. In na koncu soseda rečeta: »Več kot 50 let nisva bila tukaj. Če ne bi prišli k nam na obisk, ne bi obiskala teh krajev.« Najvišji vrhovi omenjene tromeje so povezani v pohodniško pot »Peaks of the Balkans Trail«, pot po vrhovih Balkana. Srečali smo gornike iz vse Evrope, ki iščejo takšne neokrnjene kotičke. Vso opremo nosijo s seboj, šotorijo in občudujejo to divjino. Ustavili smo se še v Durmitorju in se preko Foče in Sarajeva vrnili domov.

Balkan je drugačen, neponovljiv. Naravne znamenitosti so izjemne, zgodovina je zapletena, ljudje so prijazni. Biti človek človeku človek je najpomembneje, vendar nacionalizem začutiš na vsakem koraku. Rabelj nikoli ne govori o svojih žrtvah, obeležujejo krivice, storjene pred stotimi leti, o dogodkih v zadnjih tridesetih letih molčijo, branili so domovino. Cirilica je uradna pisava v Srbiji. Vse, kar je nacionalnega, uradni dokumenti, šole, vojašnice, samostani, je napisano izključno v cirilici. Prometne table so dvojezične. Vse, kar je komercialnega, tujega, prodajnega, je izključno v latinici. Kjer prevladujejo Bošnjaki in Hrvati, je vse napisano samo v latinici, kjer prevladujejo pravoslavci, je vse izključno v cirilici. Na vstopu v BiH, v Gradiški, je izobešena običajna zastava Bosne in Hercegovine in trikrat večja zastava Republike Srpske. Avtoceste gradi Federacija BiH, v Višegradu smo videli plakat »Srpska za uvjek«. Obiskali smo več rek, Drino, Taro, Pivo, Bosno, Moravo, Uvac. Vse reke so imele najnižji vodostaj, kar ga pomnijo. V Plavu in Sarajevu so že uvedli redukcijo vode. Podnebnim spremembam se lahko upremo le skupaj, brez nacionalizma. Balkan je bil in bo ostal sod smodnika.