Prostovoljstvo

V 5. členu Zakona o prostovoljstvu za prostovoljsko delo piše: Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

V Sloveniji je prostovoljstvo ena izmed uveljavljenih oblik delovanja in družbenega angažmaja državljanov na različnih področjih življenja, morda to v največjem obsegu velja prav za gasilstvo. V državi je ta čas 1341 prostovoljnih gasilskih društev, v katera je vključenih 165.000 članov, od tega 36.000 operativnih gasilcev. Pogled v zgodovino nam pove, da ima prostovoljno gasilstvo na naših tleh že več kot 150-letno tradicijo. Podeželje je prepleteno s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Če so nekoč med gasilci sinovi nadaljevali tradicijo očetov in dedov, so danes v društva vključene cele družine, sorodstva, sosedje in prijatelji. Gasilstvo je del narodovega značaja.

Kako pomemben del naše družbe je gasilsko prostovoljstvo, se je pokazalo v preteklih dneh, ko je na Krasu divjal požar velikih razsežnosti. Poleg poklicnih gasilcev, enot vojske in policije ter gozdnih delavcev so bili pomembna moč v boju z ognjem tudi prostovoljni gasilci iz celotne države. Odzvali so se, ker so bili ogroženi tamkajšnji prebivalci. Tako množičen odziv je svetovni unikum. Trije prijatelji, ki so že leta vključeni v prostovoljni gasilski društvi v Smledniku in Virmašah, vsi formalno ustrezajo zakonu z začetka, prostovoljstvu pa sledijo tudi po svojih značajskih in osebnostnih lastnostih. Nikoli ne vprašajo, kdaj, kje in kako, ampak vedno – če le lahko – priskočijo na pomoč.

Ob akciji zbiranja donacij in obljubi predsednika vlade, da bo država finančno podprla angažma prostovoljnih gasilcev pri gašenju požara, so se v javnosti in na družabnih omrežjih razvneli komentarji o tem, kdaj, koliko, komu. Kako se torej zahvaliti za njihov prispevek in kakšna je pri tem vloga države? Pomembno je, da ta ne posega v prostovoljstvo, ki je tako kot gasilstvo zgledno organizirano – in tu politika nima kaj iskati. Osnovna naloga države je, da ustvarja spodbudno okolje, da sistem prostovoljnega gasilstva ostane in se še naprej nadgrajuje. Država naj odpravi prepreke, ki bi ovirale njihovo nemoteno delovanje, društva naj razpolagajo s sodobno opremo, urejen mora biti sistem nadomestil izostankov prostovoljcev z njihovih delovnih mest. V tej smeri gre razumeti tudi poplačilo nadomestil društvom, s katerimi naj bi država vedno priskočila na pomoč ob kriznih razmerah. Prostovoljnim gasilcem je treba pustiti, da ostanejo skupnost. Kako pomembna je ta, se je pokazalo pred dnevi.