Janez in Olga Šubic v etnološkem delu prireditve sodelujeta že vseh 25 let. / Foto: Tina Dokl

Praznik žetve na Žirovskem vrhu

V soboto so na Žirovskem vrhu, natančneje na vrhu Selakovega griča, po dvoletnem premoru ponovno v polnem obsegu pripravili tradicionalni Praznik žetve, s katerim ohranjajo dediščino tamkajšnjih krajev.

Žirovski vrh – Praznik žetve je tradicionalna kulturno-etnografska prireditev, ki jo Turistično društvo (TD) Žirovski vrh že 25 let organizira zadnji konec tedna v mesecu juliju. Njegova rdeča nit govori o žetvi, mlačvi, čiščenju žita in drugih opravilih, ki so bila v preteklosti del življenja njihovih prednikov, danes pa se zavest o tem izgublja. Kot je pojasnila Lucija Kavčič, programska vodja prireditve, so tradicijo ohranjali tudi v času epidemije. »Zadnji dve leti smo prireditev pripravili v manjšem, nekoliko bolj zaprtem obsegu za povabljene goste in člane društva. V tem času smo posneli tudi promocijski film na temo žetve ter z njo povezanih opravil. Letos pa smo veseli, da smo jo lahko ponovno pripravili v polnem obsegu, potekala pa je le en dan,« je dejala Kavčičeva.

V osrednjem etnološkem delu so pot od zrna do kruha skozi delo in zgodbe prikazali poznavalci navad in običajev na Žirovskem vrhu Olga in Janez Šubic, Roman Oblak, Marko Oblak in Bogdan Gantar. Opisali so pripravo njive, način in čas sejanja, prikazali pripravo na žetev, med drugim tudi klepanje in brušenje srpov, doživeto opisali postopek žetve in pokazali izdelavo snopov. Razložili so postopek natovarjanja in prevoza do kozolca, kjer se snopi obložijo, ter povedali, kako se snopi sušijo. Ko so snopi posušeni, so primerni za mlatenje. Mlatili so v štiri, pri tem pa skušali ohraniti enakomerno zaporedje udarcev. Sledilo je ročno čiščenje s t. i. nežki in na nekoliko sodobnejši način s t. i. vevcem. »Mlačve sem se naučila že kot otrok pri osmih letih, pri tem sem se s cepom večkrat udarila po glavi, vse dokler se ga nisem naučila pravilno vrteti,« je povedala Olga Šubic, ki skupaj z možem Janezom že vseh 25 let sodeluje v etnološkem delu prireditve. V sklepnem delu so predstavili še način skladiščenja, postopek nošnje v mlin ter vračanje domov z moko. »Letos nismo prikazali žetve v živo, saj je bilo žito zaradi suše zrelo že nekoliko prej,« je povedala Kavčičeva; in še: »Nekoč je vsaka domačija v teh krajih gojila žito, od pšenice, prosa, ajde do rži, danes pa ga je zelo malo.«

Poleg etnološkega dela je bila prireditev tudi tokrat obogatena s kulturno-zabavnim programom, stojnicami in ustvarjalnimi delavnicami, poskrbljeno je bilo tudi za kulinariko. Nastopili so člani Folklorne skupine Zala, pevci Moške vokalne skupine Zala, Polanska dekleta in kantri skupina iz Rovt. V večernem programu pa je zbrane zabaval Ansambel Firbci.

Dom nad Zalo

TD Žirovski vrh je letos pristopil h gradnji novega doma, imenovanega Dom nad Zalo. »Po vrsti let je dom prešel iz lastništva Študentske organizacije Slovenije na Občino Žiri. Z njo je naše društvu sklenilo pogodbo o stavbni pravici za šestdeset let z možnostjo podaljšanja. Dobili smo pravico do upravljanja objekta kot lastniki,« je povedal Štefan Bogataj, predsednik TD Žirovski vrh. Dom bo namenjen zlasti delovanju in razvoju društva, s tem pa tudi kulturi in ohranjanju ljudskega izročila. Vrednost investicije ocenjujejo na 150 tisoč evrov, pri čemer je Občina Žiri prispevala že pet tisoč evrov, Občina Gorenja vas - Poljane pa 5400 evrov. »Nekaj sredstev smo prihranili, veliko je bilo donacij in prostovoljnih ur pri sami gradnji,« je še povedal Bogataj v želji, da bi dom dokončali v dveh letih.